Proti politiki, ki škodi prebivalcem Slovenije

Ob 16. uri se na Kongresnem trgu v Ljubljani začenja shod proti razprodaji državnega premoženja. Udeležilo naj bi se ga okrog tisoč tistih, ki od vlade Mira Cerarja zahtevajo, naj prekine z brezglavo privatizacijo. Seznam 15 državnih podjetij, ki naj se prodajo, je bil sestavljen pod grožnjo prihoda trojke v Slovenijo, opozarjajo organizatorji. Prodaja torej ni prostovoljna. Opravljen ni bil niti premislek, zakaj prodati ravno teh 15 podjetij. Poleg tega ceno postavljajo posredniki, ki so povezani s kupci in ki imajo od prodaje koristi. V upravičenost razprodaje dvomi celo sam predsednik vlade, a je ne ustavi.

Premier Miro Cerar se boji odziva »finančnih trgov«. Če bi Slovenija odstopila od danih zavez – seznam podjetij za prodajo je leta 2013 potrdil državni zbor –, bi izpadla »neverodostojna«, pravi premier, z njim pa se strinjajo finančni minister Dušan Mramor in nekateri drugi ekonomisti. To bi zadolževanje Slovenije lahko podražilo.

Protestniki pa vlado in premierja opozarjajo na to, da je stranka SMC tako veliko podporo na državnozborskih volitvah dobila tudi zato, ker je obljubljala »premišljeno privatizacijo«. Vladajoči bi »verodostojnost« morali dokazati volivcem in drugim prebivalcem Slovenije, ne pa biti zvesti finančnim trgom, trdijo v skupnosti Državljani proti razprodaji. Predvolilno obljubo so snedli takoj, ko so prišli na oblast.

Skupnost Državljani proti razprodaji se je oblikovala po tem, ko je ekonomist Jože Mencinger napisal peticijo proti razprodaji in je to podpisalo več kot 10.000 ljudi. V Cankarjevem domu je skupnost v začetku januarja pripravila javno tribuno, na kateri je svetovalec ustavnega sodišča Igor Vuksanović pojasnil, da Slovenija, čeprav je morda dala zaveze po privatizaciji, te niso bile pravne, ampak politične. Če bi si vlada premislila glede privatizacije, bi to bila sprememba politične volje, sprememba politične volje pa ne more biti tarča odškodninskih tožb, je dejal v odziv na mnenje Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je napovedala možnost odškodninskih tožb proti Sloveniji.

Spravljivejši toni prihajajo sicer tudi iz Bruslja. »Četudi evropska komisija uradno pričakuje, da države članice spoštujejo obljube, nam je visoki predstavnik evropske komisije, pristojen za to področje, neuradno priznal, da Bruselj nikogar ne sili v privatizacijo. Nasprotno, če bi si Slovenija glede določenega ukrepa premislila in jasno povedala, zakaj, bi države EU to verjetno upoštevale,« je pisal Borut Mekina.

Današnji protest je protest proti »specifični politiki«, kot je zapisal sociolog Tomaž Mastnak. »Novo protestno gibanje nasprotuje političnemu ukrepu, v katerem se konkretizira zgrešena, pogubna, destruktivna politika vrste zaporednih vlad. V tej politiki, ki kulminira v privatizacijskem paketu, ki je pred nami, je konkretna, dejavna politična enotnost sedanje in preteklih vlad. To je politična štafeta, ki jo je Janša predal Bratuškovi, od te pa jo je prevzel Cerar. Zdaj gre za to, da se ustavi privatizacijski ekstremizem, zdaj gre za prelom s konkretno politiko.«

Poleg utemeljenih skrbi in bojazni, ki izhajajo iz peticije Jožeta Mencingerja, organizatorji shoda opozarjajo še na slabe izkušnje drugih držav s privatizacijo. Ta še zdaleč ne prinaša učinkov, ki jih obetajo njeni zagovorniki, opozarjajo, zakaj bi morali vsi na protest.

Zagotovo bomo priča odpuščanju, še svarijo, saj se je ob privatizaciji Heliosa zgodilo prav to – delo je izgubilo deset odstotkov zaposlenih. Na Hrvaškem je po privatizaciji Hrvaškega Telekoma bilo odpuščenih več tisoč delavcev.

Na shod morate tudi zato, ker s prodajo nekaterih podjetij (predvsem Telekoma) s seznama Slovenija izgublja razvojni potencial.

Na protestu boste, če nasprotujete korupciji, saj je bil Deutsche Telekom, najverjetnejši kupec slovenskega Telekoma, obsojen izkrivljanja konkurence. Pri prodaji Nove kreditne banke Maribor pa svetuje podjetje, ki je med lastniki najverjetnejšega kupca banke.

Na Kongresni trg pridite tisti, ki ne morete biti tiho ob zavedanju, da sedanja razprodaja državnega premoženja ni le prodaja podjetij, ampak prodaja ostankov gospodarske suverenosti. In ki namesto prodaje zagovarjate uveljavitev boljšega upravljanja podjetij v državni lasti.

YIoNeWrimJ8