Denis Vičič

 |  Mladina 7  |  Politika

Karitas za podjetja

Zagovorniki privatizacije bi brez državnih sredstev težko shajali

»Edina in osnovna funkcija podjetja je izključno delati dobiček. Za socialni korektiv imamo Karitas, za zaposlovanje pa Zavod za zaposlovanje,« je na konferenci zagovornikov razprodaje državnega premoženja dejal ustanovitelj in solastnik podjetja Datalab Tehnologije Andrej Mertelj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Denis Vičič

 |  Mladina 7  |  Politika

»Edina in osnovna funkcija podjetja je izključno delati dobiček. Za socialni korektiv imamo Karitas, za zaposlovanje pa Zavod za zaposlovanje,« je na konferenci zagovornikov razprodaje državnega premoženja dejal ustanovitelj in solastnik podjetja Datalab Tehnologije Andrej Mertelj.

»Pri nas ne dela zaposlovanje in poskušamo vlogo tega ’kolesa’ prerazporediti na ostale segmente ... In naenkrat se pri privatizaciji sprašujemo, kako bo to vplivalo na zaposlitev, socialno infrastrukturo in podobne zadeve.« Za to ne bi smela skrbeti podjetja, ampak država, je sklenil utemeljitev, zakaj je podpisal peticijo za privatizacijo.

Mertelj je uspešen podjetnik. Nedavno je, da bi prej in laže »osvojil svetovni trg«, kot je pojasnil v Financah, ustanovil hčerinsko podjetje v Švici. A da je njegovo podjetje do sedaj raslo, kot je, ni šlo brez »karitativnih« prispevkov iz državnega in evropskega proračuna.

Podjetje Datalab Tehnologije je samo od ministrstva za izobraževanje prek Evropskega sklada za strukturni razvoj v zadnjih štirih letih prejelo 925 tisoč evrov javnih sredstev. Od ministrstva za gospodarski razvoj in drugih javnih institucij pa do leta 2013 še 1,3 milijona evrov javnih sredstev.

Poleg tega je grozd podjetij eAliansa GIZ, katerega del je tudi Datalab, leta 2004 in 2005 od države prejel še okrog pol milijona evrov za oblikovanje podjetniškega grozda. Analiza porabe sredstev, ki jih je država namenila grozdenju, je pokazala, da so se podjetja večinoma povezovala zgolj, da bi pridobila razpisna sredstva.

Razmere v Sloveniji je Mertelj primerjal s tujino, kjer podjetja domnevno težijo le k ustvarjanju dobička. Nemčija, lastnica Deutsche Telekoma, lastništvo ohranja tudi zato, da bi ohranila nadzor nad razvojem in vsedostopnostjo širokopasovne internetne povezave, in zato, da bi med prehodom na sodobne tehnologije, zaradi katerih se manjša potreba po številu zaposlenih, zagotovila počasno, socialno vzdržno tranzicijo, je za Mladino nedavno povedal dr. Torsten J. Gerpott, vodja katedre za tehnologijo in telekomunikacije na Duisburški šoli za menedžment.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.