Stoletje zadrug?
So zadruge lahko alternativa diktatu kapitalu in zasužnjevanju dela?
Vrhunska poznavalca zadružništva Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants sta v knjigi dokazala, da so zadruge, z razvejano lastniško strukturo, demokratičnim odločanjem, enakopravnostjo, solidarnostjo in trajnostno okoljsko naravnanostjo, delavcem prijazen in vzdržen poslovni model za 21. stoletje
Po podatkih Mednarodne zadružne zveze imajo zadružna podjetja in banke po svetu skupno več kot 906 milijonov članov, kar pomeni, da je članov zadrug približno šestina vsega svetovnega prebivalstva. In kakšno »težo« imajo v posameznih gospodarstvih? Zelo žive so v ZDA, ki veljajo za najbolj neoliberalno državo. Tam je imelo leta 2009 7708 zadružnih posojilnic 900 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, delež zadrug pa v ustvarjanju BDP-ja znaša 4,7 odstotka. V državah članicah EU imajo zadružne banke v lasti za 7768 milijard dolarjev v vrednostnih papirjih, leta 2008 je njihov delež v depozitih znašal 18 odstotkov, v posojilih pa 16 odstotkov. V Nemčiji prispevajo zadruge 7,3 odstotka v BDP-ja, v Franciji 7,7 odstotka in v Italiji 7,4 odstotka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.