Solidarnost z Grki, solidarnost s Slovenci

Zaključuje se teden solidarnosti z Grčijo in vodilno grško stranko Sirizo. Podporo grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu, ki se s finančnimi ministri preostalih držav evroobmočja v Bruslju poskuša dogovoriti za do Grkov prijaznejše pogoje vračila posojil in najem novih, je včeraj na shodu izrazila Združena Levica. »Pomoč Grčiji ni na noben način izboljšala položaja, temveč ga je poslabšala, obenem pa je dolg ostal na isti ravni,« so opozorili. Finančni ministri, vključno s slovenskim, zahtevajo, naj Grčija nadaljuje z varčevanjem, kot je bilo leta 2010 dogovorjeno s predstavniki t.i. trojke v zameno za 252 milijard evrov posojila za reševanje grške javnofinančne krize.

»Grčija se je zlomila pod dolgovi. Kako smo se spopadli s tem? Prezadolženi državi smo odobrili dodatna posojila. Predstavljajte si, da kdo vaših prijateljev izgubi službo in ne more več odplačevati posojila za stanovanje. Bi mu dali še eno posojilo, da bo lahko plačeval obroke? To ne more delovati. Sem finančni minister bankrotirane države!« je v intervjuju Die Zeita, prevedenem v prejšnji številki Mladine, dejal finančni minister levičarske vlade, ki je na oblast prišla z obljubo po prekinitvi za grško družbo uničujočih ukrepov, dogovorjenih s predstavniki Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije.

Na včerajšnjih pogovorih v Bruslju je Varufakis izrazil pripravljenost nove grške vlade, da za šest mesecev preloži uveljavitev reform, ki so jih obljubili volivcem. V tem času naj bi se s posojilodajalci dogovorili o novih pogojih financiranja države. Do sedaj dogovorjeni program financiranja Grčije se izteče konec februarja.

Finančni ministri evroskupine so Varufakisa zavrnili, češ da alternative sedanjemu načrtu ni. V pogojih za nadaljnje financiranje bankrotirane države so navedli, da bi dopustili »nekaj odstopanj«, a to za grškega finančnega ministra ni bila dovolj precizna dikcija: »Izvoljeni smo bili, da bi spremenili filozofijo reševalnega programa. Ko smo vprašali, kaj natančno ta nebulozna besedna zveza »nekaj odstopanj« pomeni, nismo dobili prepričljivega odgovora. Zato grški vladi ni preostalo drugega kot zavrniti nadaljevanje financiranja države pod sedanjimi pogoji. Pripravljeni pa smo sprejeti vsak predlog, ki ga bo mogoče izvesti in ki ne bo povečal družbene krize v Grčiji,« je Grk pojasnil po zaključku včerajšnjih pogajanj.

Tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor je med tistimi, zagovarjajo stališče, da mora Grčija nadaljevati program prestrukturiranja pod sedanjimi pogoji. »Izpolniti mora vse svoje obveznosti, ki jih ima tako do Slovenije kot do mednarodnih institucij,« je dejal ob prihodu v Bruselj. Slovenija je Grčiji posodila okrog 250 milijonov evrov, ob tem je kot porok jamčila še za več kot milijardo evrov grškega dolga. »Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih,« je še dejal Mramor.

Združena levica, ki zagovarja tudi odpravo varčevalnih politik v Sloveniji, pa je včeraj pripravila solidarnostni shod, na katerem so udeleženci opozorili, da je »le deset odstotkov 250 milijardnega posojila bilo namenjenih delovanju grške države in je v takšni ali drugačni obliki doseglo grško prebivalstvo«.

»Grški dolg je leta 2010 znašal 310 milijard evrov. Od takrat je Grčija prejela 252 milijard evrov posojila za t.i. reševanje javnofinančne krize, od tega 221 milijard od Evropske centralne banke in držav evrskega območja ter 31 milijard od Mednarodnega finančnega sklada. V zameno za »reševanje« je morala pristati na drastične varčevalne ukrepe v javnem sektorju in privatizacijo državne lastnine. … Zaradi varčevalnih ukrepov je brezposelnost narasla z 10 odstotkov na skoraj 30, med mladimi na 50 odstotkov, odstotek prebivalstva, ki živi pod mejo revščine, pa je narasel na 35. Obenem so varčevalni ukrepi uničili javno zdravstvo, s čimer je situacija v Grčiji dobila razsežnosti humanitarne katastrofe. Danes grški dolg znaša 317 milijard evrov,« so zapisali v izjavi za javnost.

In kam je šla večina denarja, če je dolg ostal na približno isti ravni? »Grčija je v štirih letih »reševanja« odplačala 150 milijard evrov dolga zasebnim, pretežno nemškim in francoskim bankam. Okoli 35 milijard je šlo za izplačilo privatnemu sektorju v zameno za restrukturiranje dolga leta 2012, 48 milijard pa za reševanje grških bank. »Reševanje« ni bilo nikoli namenjeno reševanju grške države ali grškega prebivalstva. Nasprotno, posojila Grčiji so bila le obvod, s katerim so institucije trojke, skupaj z Angelo Merkel, uporabile javni denar za reševanje zasebnih, predvsem nemških in francoskih bank, ki so pred krizo na račun tveganih posojil bogatele, v krizi pa niso hotele sprejeti posledic tega tveganja,« so poudarili v Združeni levici.

A medtem ko je grško prebivalstvo, skupaj s prebivalstvom večine evropskih držav, pod prisilo sprejelo strukturne reforme, varčevalne ukrepe in privatizacije, v globalnem finančnem sektorju ni bilo nikakršnih strukturnih reform ali varčevalnih ukrepov. »Zato je izraz solidarnosti z grškim prebivalstvom obenem tudi boj proti varčevalnim ukrepom in privatizacijam pri nas,« še pišejo iz Združene levice. »Takoimenovano reševanje, ki ga danes Grčiji znova skušajo vsiliti finančni ministri evrskega območja, ni nič drugega kot ekonomski in socialni genocid nad grškim prebivalstvom zavoljo ohranjanja dobičkov peščice najpremožnejših!«