Zakaj so v stečajih najprej poplačane banke? »Prednost delavcem!« pozivajo sindikati

»Delavci so podjetja ustvarjali leta in leta. Da gredo v stečaj, niso krivi. A praviloma iz stečajne mase ne dobijo nič. Zato zahtevamo, naj bodo prvi, ki so poplačani v primeru stečaja,« so predstavniki vseh sedmih sindikalnih central napovedali boj za spremembo zakonodaje, ki ureja insolventnost. Pravica tistih, ki neko delo opravijo, mora biti enaka pravici tistih, ki se vpišejo na neko premoženje, poudarjajo. Imajo tudi podporo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.

Predstavniki Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije – PERGAM, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov – Alternativa, Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja insolventnost, zahtevali na skupni novinarski konferenci.

»Ko pride do stečajev, so najprej poplačani stroški postopka, med upniki pa najprej banke in drugi, ki so terjatve zavarovali s hipotekami. Delavci praviloma ne dobijo ničesar. Tisti, ki mora biti prvi zaščiten in poplačan iz stečajne mase, so delavci in delavke! To je naša temeljna zahteva,« je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič.

Dodal je, da bi se s spremembo zakonodaje lahko celo izognili kakšnemu stečaju: »Sedanji privilegiran položaj bank jih spodbuja, da ob prvih večjih težavah, ki se pojavijo v nekem podjetju, nad podjetjem obupajo, saj vedo, da bodo vsaj deloma poplačane iz stečajne mase. Če bi prišlo do spremembe, ki jo predlagamo, bi se banke gotovo potrudile storiti vse, da bi podjetje obvarovale pred stečajem.«

»Naš predlog je radikalen z vidika evropske zakonodaje in svetovnih praks, a samo na prvi pogled,« je nadaljeval Janez Posedi, predsednik Pergama. »Tudi delavci imajo temeljno pravico – tudi če v ustavi to ne piše –, da je delo plačano. Pravica tistih, ki neko delo opravijo, mora biti enaka pravici tistih, ki se vpišejo na neko premoženje,« je poudaril.

Delavci propadlih podjetij večkrat ostanejo brez plač, odpravnin, prispevkov. Tudi banke sicer izgubijo del vrednosti posojil, ki so jih dale podjetjem, a so kot privilegirani upniki vedno vsaj deloma poplačane. Razlika med delavci in bankami je tudi v tem, da so banke sprejele tveganje, ko so podjetju nudile posojilo, delavci pa zavestno nikdar niso sprejeli nikakršnega tveganja. »Delavec nima nobenega drugega interesa, kot da dobi delovni silo poplačano, in to se v primeru stečaja praviloma ne zgodi. Kar je še eden od dokazov, kdo nosi težo problematičnih odločitev,« je dejal Branimir Štrukelj iz Sviza.

»Banke bi se, če bi nam uspelo spremeniti zakonodajo, obnašale bolj odgovorno, pošteno in gospodarno,« je dejal Drago Lombar iz sindikata KNSS Neodvisnost. »Pri nešteto primerih podjetij, ki so šla v stečaj, se je ugotovilo, da je bilo na eno zgradbo danih po pet ali šest hipotek, in to so slabe poslovne odločitve.«

Sindikati so sicer predlog, naj bodo delavci prvi v vrsti pri poplačilu iz stečajnih mas, zagovarjali že v času pogovorov o novem socialnem sporazumu, ki je bil sprejet konec januarja.

Iz sporazuma je izpadel, ker so predlogu v prvi vrsti nasprotovali iz Obrtno-podjetniške zbornice. »To so zavrnili iz nam nerazumljivih razlogov. Obrtniki velikokrat ostanejo nepoplačani, tako kot naši člani. Predlagali smo tudi izenačitev terjatev delavcev s terjatvami samostojnih podjetnikov, a to za predstavnike obrntnikov ni bilo sprejemljivo.«

»Če ne bi bilo razumevanja sedanjega ministra za pravosodje za to problematiko, sporazuma ne bi nikdar podpisali,« je še dejal Lombar. Dogovorili so se, da bodo to iz socialnega sporazuma sicer izločili, a prizadevanja za spremembo zakonodaje nadaljevali. »Ministrstvo za pravosodje naj bi prevzelo iniciativo,« je dejal Semolič.

Sindikalisti so poudarili še, da bi morali nujno določiti skrajne roke, v katerih bi morali stečajni upravitelji stečaje zaključiti.