Ustavno sodišče zavrnilo začasno zadržanje sodbe za Krkoviča in Črnkoviča

Ustavni sodniki so zavrnili predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, dokler sodišče ne bo dokončno odločilo o njuni ustavni pritožbi. Obsojena tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu.

Ustavno sodišče, ki je novembra odločilo, da bo korupcije pravnomočno obsojeni nekdanji premier Janez Janša odločitev glede svoje ustavne pritožbe zoper obsodbo v zadevi Patria dočakal na prostosti, je v primeru Krkoviča in Črnkoviča odločilo drugače.

Za to, da bi ju izpustilo na prostost, bi morale nastati težko popravljive posledice, so zapisali, in za to obstajati posebne okoliščine. Ker po njihovem mnenju ne bodo, pa so odločili, da obsojenca ostaneta v zaporu, vsaj dokler ustavno sodišče ne odloči o njuni ustavni pritožbi oziroma do konca kazni.

Janševa soobsojenca v zadevi Patria sta ustavnemu sodišču predlagala, naj izvrševanje kazni preloži, ker je zaporna kazen, ki jo prestajata, eden najhujših posegov v človekovo osebnost, integriteto in dostojanstvo. Črnkovič je dodal (link do sklepa US, v katerem so navedbe), da njegova odsotnost lahko pomeni izgubo številnih poslov in dobička podjetja Rotis, v katerem je deloval, kar bi lahko pripeljalo do odpuščanja zaposlenih. Krkovič pa, da njegov otrok odsotnost očeta doživlja travmatično.

Ustavni sodniki so se seveda strinjali, da je zapor res stroga kazen, a zapisali, da jo pritožnika prestajata zato, ker sta bila pravnomočno obsojena: »Za odločitev o zadržanju izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe mora biti izkazana možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo, ki po naravi stvari nastajajo že zaradi same pravnomočne obsodilne sodbe.«

Ali sta bila upravičeno obsojena, bo ustavno sodišče odločilo v sklepu o njuni in Janševi ustavni pritožbi. Šele takrat bo znano tudi, ali držijo kršitve oziroma nespoštovanje človekovih pravic, ki jih obsojeni v zadevi Patria očitajo sodiščem – okrajnemu, višjemu in vrhovnemu.

Zakaj lahko Janša odločitev o ustavni pritožbi pričaka na prostosti, Krkovič in Črnkovič pa ne? »Ustavno sodišče Janše (začasno) ni izpustilo na prostost zato, ker bi zanj nastale nepopravljive posledice, če bi ugotovili, da je bil zaprt v nasprotju z veljavnimi standardi varovanja človekovih pravic. Pač pa zato, ker naj bi, v primeru, da je protizakonito zaprt, po mnenju ustavnih sodnikov nastale nepopravljive posledice za državo, za veljavni parlamentarni politični sistem, za demokracijo …,« je sredi decembra zapisal Peter Petrovčič. Posebna okoliščina, ki pri Krkoviču in Črnkoviču umanjka, je, da je Janša poslanec.

A to posebno okoliščino so Janši zagotovili prav ustavni sodniki, ki so odločili, da »se začasno zadrži akt državnega zbora o odvzemu mandata Janezu Janši. Glasovanje v tej točki je bilo pet proti štiri. Razlog za zadržanje odvzema mandata je prepričanje tesne večine ustavnih sodnikov, da je odvzem poslanskega mandata »hud poseg v volilno pravico poslanca«, ta poseg pa zahteva »hitro in učinkovito sodno varstvo«. To sodno varstvo sicer zakon prideva v obliki rezervnega spora pred upravnim sodiščem, a po mnenju sodnikov upravno sodišče in kasneje vrhovno »ni prilagojeno reševanju teh sporov«. Večina ustavnih sodnikov torej preprosto misli, da druga sodišča ne bi bila sposobna dovolj hitro rešiti spora,« je zapisal Jure Trampuš v članku Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu.