Tajska restavracija Chuty’s

Gregorčičeva 10, Ljubljana
Tel.: 083 899 772
Tajska miniatura obratuje od ponedeljka do srede od 11. do 19., ob četrtkih od 11. do 21., ob petkih od 11. do 22. in ob sobotah od 12. do 22. ure.

Ambient:
odprtina v zidu s 14 barskimi sedeži in velikim oknom s pogledom na tri razbeljene voke – ti s cvrčanjem narekujejo tudi zvočno podobo

Napitki:
poleg vod in cukrastih mehurčkov velja omeniti predvsem tajska pirovska prvaka singho in changa v flašah in panazijskega tigra v piksnah

Dostopnost:
od NUK-a gor po Gregorčičevi bo treba kar peš, za gibalno ovirane pa imajo celo klančino za premagovanje decimetrskega praga

Fino:
rdeči curry
pražena mleta svinjina z ocvrtim jajcem
papajina solata

Ne tako fino:
praženi riž

Posamične jedi na lokaciji stanejo od 6 do 8 evrov, če si jih daste dostaviti, pa so evro in pol dražje.

»Dejte že enkrat neki za mulce z ulce!« je s pametnega telefona eno od pripomb bralstva na našo rubriko v nizkonakladniku na plenarnem zasedanju Konzumove vrhuške privoščljivo prebral referent za azijsko krmo. V rokavu je namreč že imel od več jugovzhodnoazijskih popotnikov overjeno jedilno priporočilo, ki ga je moral samo še stresti na inšpektorski koledarček: gremo na Gregorčičevo street. Je pa tako, da je mogoče v zimskem času, ko so mlečno zastekljena drsna vrata v Chuty’s zaprta, obrat zlahka spregledati, saj gre za precej miniaturno odprtino v nizu bajt na Gregorčičevi, v kateri je okoli štirih mizic postavljenih nič več kot 14 stolov barske višine. Ampak bolj kot stoli so nas tu zanimala tri paralelna kurišča pod voki, ki se ponašajo s fascinantno količino in intenzivnostjo iz plinovoda bruhajočih ognjenih zubljev, še posebej pa nas je gnal firbec, kaj na teh modrih plamenicah špiči rutinirana tajska kuharica, ki jo je pri delu moč opazovati skozi veliko šajbo.

In punca cmari eht tajsko robo – lokal se namreč ne sili z nekimi fusioni, ampak kuha le po tajsko, pozorno inšpektorsko oko pa je zaznalo še eno pohvalno reč: vsa zelenjava (z gorami korenjevega žuljena vred) se tu secka ročno, curry paste ter druge osnove pa so takisto hišne izdelave. Vse to se potem tudi nekje pozna – v okusih in teksturah bovlic in krožnikov. Ona sladka pomaka, v katero se med požirki singhe ali changa tunkajo hrustljavi spomladanski zavitki, je skoraj tako izjemna kot hrustljava oreškasta reč, ki jo prilagajo k pad thaiju, oboje pa vendarle ostane v senci na pogled neugledne papajine solate, ki pa jedcu ponudi vse, kar mora: sladkost, kislost, hrustljavost, svežino in ogenj, ki pa ga tu lahko nadzirate tako, da poveste, koliko čilijev naj vam vmešajo v jed (f.y.i.: če rečete tri, ne bi smelo biti prehudo). Svoboda izbire obstaja tudi pri beljakovinah, ki naj dajo karakter posamični jedi, in izkazalo se je, da s kozicami težko falite; če ste bolj zelenjavni tip jedca, jo boste še z največ karakterja odnesli pri dišečem, s kokosom lepo zgoščenem rdečem kariju, ako pa ste mesojedec tradicionalnejše provenience, nikakor ne spreglejte izjemno sočne in okusne pražene mlete svinjine z ocvrtim jajcem ali piščančjih nabodal.

Sicer pa je tu še cela rajda finih reči: že po naravi šarfast zeleni curry, življenje vračajoča župca tom yum, vse sorte riževih in steklenih nudlov, v nulo pripravljenih praženih in dušenih rižev, predvsem pa človeka v gud naseka preprosta osnovna ideja restavracije (kar je pravzaprav že preambiciozno ime za to, kar Chuty’s je), ki se jo gredo na Gregorčičevi: kuhati, streči in dostavljati propisno, sveže pripravljeno preprosto tajsko hrano brez spakovanja, nadgrajevanja in kompliciranja. Poleg naštetega jim je uspelo narediti še prostor s fino energijo, kjer se splača kdaj le malo posedeti in čekirati početje mojstrice za šajbo – boljše od slehernega kuharskega reality showa!