Čipkasti zastor

V newyorškem predelu Chelsea so pred časom odprli restavracijo, v katero je umeščen veličasten čipkast zastor. Ogromna 120-kilogramska čipka je nastala pod prsti slovenske arhitektke in oblikovalke Mance Ahlin, ki zadnja štiri leta neprekinjeno živi in dela onstran Atlantika.

Ahlinova, ki je čipko namesto iz nežne svilene niti spletla iz močne mornarske vrvi, priznava, da se je ogromnega dela, na katerem se komaj opazno izrisujejo stilizirane olive in grozdje, lotila nekoliko naivno. Ne vedoč, da bo dober mesec preživela na tleh. Toliko je namreč potrebovala, da je končala velikansko instalacijo iz vrvi, svojo različico izdelka tradicionalne ročne obrti. Zdaj več kot deset metrov in pol dolg in tri metre širok zastor z rastlinskim motivom ločuje jedilnico sredozemske restavracije Stix od njenega bara, na strop pa je pritrjen s kar 150 jeklenimi nosilci.

Pri tako obsežnem projektu, pri katerem je uporabila kar 1200 metrov vrvi, seveda ni mogla uporabljati »klekljev«, lesenih paličic, s katerimi se navadno prepletajo niti pri ustvarjanju čipk. Zato je vrvi iz konoplje namotala v štreno, nato pa jih vozlala in vpletala ter pri tem upoštevala povsem ista pravila kot pri klekljanju tradicionalne slovenske čipke. Le da je namesto bucik uporabljala žeblje in kladivo.

Čipk tako obsežnih dimenzij ni veliko, njo pa je že dolgo mikal tak podvig, pri katerem se je za največji izziv izkazala ravno uporaba debele vrvi. A to je ni odvrnilo, da se česa takšnega ne bi lotila še kdaj. Prav zdaj končuje še eno čipko za interjer, prav tako za eno iz verige restavracij Stix, ta stoji v newyorški Astorii, le da se je dela zdaj lotila z nekoliko tanjšo temno modro vrvjo. Za navdih ji je bila boraga, modra sredozemska roža, ki se uporablja tudi kot začimba. Štiri krat širi metre veliko čipko bo tokrat razprostrla po stropu.

Ahlinova sicer dela za majhen arhitekturni biro Archipelagos, in prav ta je poskrbel za celovito prenovo omenjenih lokalov, pod svojo blagovno znamko Mantzalin pa ves čas trmasto snuje in razvija različne izdelke, vse od nakita do luči ... Prav vsi njeni izdelki izhajajo iz tradicionalne slovenske čipke, s katero 37-letnica ves čas eksperimentira, in to predvsem z velikostjo in rabo različnih materialov. Vse skupaj pa kombinira tudi s 3D-oblikovanjem.

Ker prihaja iz Žirov, ne preseneča, da jo čipke spremljajo že vse življenje. Odraščala je ob njih in obiskovala tudi čipkarsko šolo. Morda jo prav zato tako zelo zanima preplet tradicije in sodobnega. Izjemno pomembno se ji zdi ohraniti integriteto prave ročno izdelane čipke in jo vplesti v sodobno oblikovanje. Še toliko bolj, ker opaža, da precejšen del digitalnega oblikovanja, ki se je v zadnjem času usmerilo v parametrično projektiranje, 3D-tisk in lasersko rezanje materialov, veliko uporablja motiv čipke, a pogosto zelo naivno in površinsko.