Ljubljanske škrbine

Spoštovani,

Pri pripravi članka z zgornjim naslovom je prišlo do šuma v elektronski komunikaciji med novinarko Uršo Marn in mestno upravo Ljubljana. Iz mestne uprave so nam naknadno pojasnili, da so poslali odgovore na novinarska vprašanja, kar so dokazali tudi s priložitvijo elektronskega sporočila, zato zaključek, da na vprašanja niso odgovorili, ni točen. Tako vodji oddelka za urejanje prostora Miranu Gajšku kot podžupanu Ljubljane Janezu Koželju se za napako opravičujemo. Spodaj objavljamo oba odgovora.

Oddelek za urejanje prostora MU MOL:

Dovoljenja za gradnjo so, n.pr. za razliko od Avstrije, v pristojnosti države. Gradbena dovoljenja izdaja upravna enota. Veljajo 3 leta in jih določa zakon. Mestna občina je le stranski udeleženec v postopku izdaje dovoljenja in poda le pogoje, pod katerimi se lahko gradi, vendar le tiste, ki izhajajo iz veljavne urbanistične dokumentacije. S tem je naša vloga končana.

Občinski prostorski načrt MOL- izvedbeni del (OPN MOL-ID) omogoča začasno rabo stavbnih zemljišč, ki čakajo na gradnjo. Tako na celotnem območju OPN MOL-ID dopušča ureditev parkirnih površin za osebna motorna vozila, pločnikov, kolesarskih stez in poti, pešpoti, površin za pešce, otroških igrišč, parkovnih površin, drevoredov in biotopov. Kot prispevek MOL k razreševanju problematike ustavljene gradnje in zapuščenih gradbišč smo začeli občinske podrobnejše prostorske načrte (OPPN) pripravljati tako, da je omogočena tudi etapna gradnja načrtovanih objektov, kot n.pr. podzemne etaže in ureditve parterja. Da bi omogočili etapno gradnjo za sanacijo gradbene jame na Bavarskem dvoru in ureditev parterja z izgradnjo garaže v kleti načrtovanega objekta v območju Šumija, smo sprejeli spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN z določili o možni etapni gradnji, ki je prejšnji OPPN ni dopuščal.

Podžupan Mestne občine Ljubljana, prof. Janez Koželj:

Pripenjam svoj seznam gradbišč, ki so opuščena ali zapuščena od enega do več kot petnajst let. K temu nisem dodal stavb, ki so že desetletja prepuščene propadanju in rušenju in sodijo v okvir iste problematike, ki jo obravnavate.

1.Ustavljena gradnja Tribuna, Kraški zidar-Unicredit, Karlovška

2.Ustavljena gradnja, Nove tehnologije, Nazorjeva

3.Ustavljena gradnja vzidava, Gornji trg

4.Ustavljena gradnja, GREP, Stožice

5.Ustavljena gradnja Dalmatinka-Hiša 8, Hypo Bank, Dalmatinova

6.Ustavljena gradnja garažna hiša Kozolec2, Slovenska

7.Ustavljena gradnja Hiša 9, Čopova devetka, Knafljev prehod

8.Gradbena jama Celovški dvori, NIP naložbe, Celovška,

9.Gradbena jama Bežigrajski dvor, Republika Slovenija, Dunajska

10.Gradbena jama Energoplan, Frankopanska,

11.Gradbena jama Energoplan, Resljeva

12.Gradbena jama Energoplan, Masarykova

13.Gradbena jama Tobačna mesto, IMOS, Tobačna

14.Gradbena jama S1, Rastoder, Slovenska

15.Gradbišče NUK 2, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Slovenska-Zoisova,

16.Gradbišče City Tower, Erste Group Immorent, Bavarski dvor-Slovenska

17.Gradbišče Šumi KD Group, Slovenska

18.Gradbišče Emonika Trigranit, Trg Osvobodilne fronte

19.Gradbišče Kolizej Tivoli projekt, Zupančičeva-Gosposvetska

20.Gradbišče Sava IP-zavarovalnica Triglav, Šmartinska-Pokopališka

21.Gradbišče Zelena jama, SCT, Šmartinska-Kavčičeva

Poznamo razne zamisli študentov in študentk arhitekture o možnih začasnih ureditvah gradbenih jam in ustavljenih gradbišč, ki so jih ti oblikovali s svojimi mentorji. MOL takšne pobude podpira in poskuša nanje opozoriti tudi lastnike opuščenih zemljišč, ki čakajo na gradnjo. Žal naša družba ni še dovzetna za inovativne rešitve in alternativne poglede na dinamično urejanje in odzivno upravljanje mest, četudi bi bili tako v javno kot v zasebno korist. Tako je pri nas še vedno prevladuje vnaprejšnje nezaupanje do začasnih ureditev oziroma prehodne rabe opuščenih gradbišč in stavb.

Ker prehodna oblika rabe zemljišč ni zakonsko priznana in gre poleg tega še za druge pomisleke, vezane na prevzemanje odgovornosti, tudi tisti, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj, za bolj prožne ureditve, nimajo pravega posluha. MOL pa, kot veste, ima premalo pristojnosti, da bi lahko kaj bolj odločnega ukrenila za reaktiviranje opuščenih gradbišč na zemljiščih, ki niso v njeni lasti. Je pa še več razlogov, ki omejujejo odzivno in dejavno ravnanje občin, ko se srečujejo s problemi degradacije prostora zaradi opuščenih gradbišč, zapuščenih stavb in ruševin. To so: pasiven trg nepremičnin, neodzivnost bank, tudi DUBT v iskanju alternativnih rešitev za reaktiviranje ustavljenih gradenj, ustavna zaščita zasebne lastnine, nestimulativno (ne) obdavčenje nepremičnih, na upravnih sodiščih spodleteli poskusi občin, da uveljavijo v praksi 67. in 69. člen Ustave RS o omejitvi lastninske pravice v določenih pogojih oziroma 6. člen Zakona o graditvi objektov, s katerim lahko občine z odlokom zavežejo lastnika da izvede vzdrževalna dela na zapuščeni nepremičnini, neučinkovito ukrepanje inšpekcijskih služb, ipd. Splošno pomanjkanje pripravljenosti sodelovanje in usklajeno delovanje pri obravnavi pojava degradacije območij v mestu, ki je zaradi gospodarske – finančne krize vse bolj pereč, omejujejo tudi MOL, da bi lahko bolj učinkovito razreševala svoje primere.