Slabo, slabo, slabo!

Ugotovitve računskega sodišča o napakah pri ustanovitvi, prenosu terjatev in poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank niso le skrb zbujajoče, so ubijalske. Slaba banka je upravičila ime: res je slaba!

Teže grehov ne zmanjšajo niti dodatna pojasnila, ki jih je DUTB poslala računskemu sodišču in javnosti. Sklepala je potratne pogodbe z zunanjimi svetovalci in pri tem nepravilno oddala za najmanj 1,29 milijona evrov javnih naročil. Svetovalne storitve pri družbah Quartz, Zofko Cooper in Hansahandelshaus je naročila tako nepregledno, da revizorji niso mogli preveriti, katere storitve teh družb so bile opravljene. Z družbo Sintegra Lab, ki je v lasti nekdanje novinarke Simone Rakuša, je sklenila svetovalno pogodbo, četudi je bila v banki že zaposlena svetovalka za komunikacije – to podvajanje storitev je stalo najmanj 31 tisoč evrov. Članom upravnega odbora DUTB so bili izplačani višji prejemki, kot so jim pripadali po pogodbah, tudi neizvršnim direktorjem DUTB so bili izplačani zneski, ki so presegali vrednosti, določene s politiko prejemkov.

Tuji strokovnjaki so bili v vodstvo DUTB imenovani tudi zato, da bi bilo poslovanje te pomembne ustanove, ki upravlja milijardno javno premoženje, čim manj okuženo z domačijskimi povezavami. Tujci so se izkazali za vsaj toliko (če ne celo bolj) pogoltne kot domači »strokovnjaki«.

DUTB je v stoodstotni lasti države, toda že od ustanovitve se vede, kot da je postavljena nad državo. Zakaj? Ker se lahko.

Ugotovitve revizije niso presenetljive. Slaba banka je bila slaba novica, še preden je bila ustanovljena. Številni ugledni ekonomisti, od Velimirja Boleta, Ivana Ribnikarja do Jožeta Mencingerja, so opozarjali, da je slaba banka najdražji način čiščenja bančnih bilanc, dražji od vzpostavitve internih slabih bank. Janševa vlada je kljub temu vztrajala pri ustanovitvi slabe banke in se za drugačne rešitve ni zmenila. Se kdo še spomni, kako se je ’trojka’ proti koncu leta 2012 obregnila ob vladni načrt sanacije bančnega sistema oziroma podvomila o učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke? Eden glavnih očitkov ’trojke’ je bil, da se pri ustanovitvi DUTB premalo upošteva vloga Banke Slovenije.

Vsi tedanji strahovi so potrjeni. Revizorji ministrstvu za finance in vladi očitajo, da nista pojasnila ekonomske upravičenosti vzpostavitve DUTB v primerjavi z, denimo, internimi slabimi bankami, da nista natančno opredelila vloge Banke Slovenije v postopku prenosa slabih terjatev bank, da nista podrobneje uredila nadzora nad DUTB in nista utemeljila, zakaj je DUTB izvzeta iz predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije, nagrajevanja poslovodstva in javnega naročanja.

Razsipnost, neučinkovitost, skrivaštvo – vse to je DUTB. Krive so vlade, ki so negospodarno, nepravilno in neučinkovito poslovanje dopuščale, čeprav so imele na razpolago vse vzvode za vzpostavitev reda.

Vlada je dolžna ukrepati. Ali kot pravi predsednik računskega sodišča: »Politika je tudi odgovornost.«