Vaška posebnost

Kruhkerija Gorjanc
Hotemaže 40
Tel.: 030 335 300
V Hotemažah po kruhkih diši vsak dan, razen torka in srede. Ob ponedeljkih in četrtkih jih pečejo od 16. do 24., ob petkih in sobotah še uro dlje, ob nedeljah pa od 14. do 24. ure.

Ambient:
prostorna oštarija s precej lesa in na steno obešenimi pogrinjki, popisanimi z izjavami zadovoljnih gostov; na sobni jakosti se vrti sredinski rock

Napitki:
poleg domovinskega pivovja iz pipe teče praški staropramen, v flaši pa se najde tudi münchenski franziskaner

Dostopnost:
trenutno se je treba zaradi cestnih del znajti z obvozi, na cilju pa vas čaka prostorno parkirišče in lokal brez ovir za gibalno omejene

Fino:
koncept kruhkov in testo zanje
moka iz lastnega mlina

Ne tako fino:
zelo predvidljiva izbira nadevov

Šestkosna porcija kruhkov z enim nadevom stane približno 8 evrov.

»Mater, imamo pa krompir!« si je oddahnil glavni terenec Konzumovega navigacijskega centra, ko smo na koncu kar zahtevnega obvoznega vijuganja po Kranjsko-Sorškem polju le parkirali stroje na parkirišču nekdaj klasične gostilne, zdaj po glavni (in praktično edini) atrakciji preimenovane v kruhkerijo Gorjanc. Drugi udeleženci ogleduškega obiska hotemaške znamenitosti smo krompir pustili za sabo, v Šenčurju, kjer so škrobnatemu gomolju postavili spomenik, in se posvetili drugemu viru ogljikovih hidratov, ki mu že skoraj četrt stoletja postavljajo spomenik v Hotemažah.

Ako bi želeli iskati vire navdiha za hotemaške kruhke, bi največji delež inspiracije pripisali calzonetu, prepognjeni obliki pice, v kateri se dodatki ne pečejo, ampak dušijo, čeprav je res, da končni hotemaški izdelek ni brez podobnosti niti s palačinko niti z burekom. Gre za tanke kose kvašenega testa, ki jih premažejo in obložijo z različnimi nadevi, zvijejo in spečejo, nato pa porcijski šesterček kruhkov zainteresirani javnosti – in te je precej, celo na ponedeljkov večer, ki običajno ni kak highlight za gostince, je bila prostorna domačija prijetno zapolnjena – postrežejo v rustikalnih emajliranih cedilih. Gostje lahko izbirajo še med kolekcijo hladnih omak – bolj ali manj klasičen nabor, utemeljen na pelatih, majonezi in/ali smetani – in tremi solatnimi krožniki, ki se – ob obilju raznovrstne zelenjave – med seboj razlikujejo po dodatku šunke ali tunine. In to je – če dodamo še z vročim sladkim grehom prelit in s smetano prekrit vaniljev sladoled ter tovarniške lučke – pravzaprav vse, kar strežejo v kruhkeriji.

Iz tega je moč sklepati, da pri Gorjancu vso energijo usmerjajo v izpopolnjevanje osnovnega artikla, predvsem testa. Tega zdaj v treh konstelacijah (bela, polbela, polnozrnata) mesijo iz moke, ki jo v svojem mlinu na kamen zmeljejo iz na okoliških poljih zrasle ekološko pridelane pšenice. Kar je super in pohvalno. Bi se pa vpetost v lokalno in ekološko sceno dala fino ekspandirati še v kruhkaste nadeve. Ti za zdaj ne sežejo veliko dlje od klasičnih picerijskih vaj v slogu s šunkami, pršuti in siri – na tem mestu hvalimo sočno skutno-sirovo polnilo, kruhek z dimljenim lososom, ki se mu noro poda hrenova omaka, in onega, nabasanega z zavoljo mehkužcev lepo kompaktno kolekcijo morskih sadežev, ki je nepričakovano veliko bolj guštna od kruhka z rakci.

Če ste že na kranjskem koncu, so hotemaški kruhki krasna mimogredoča malica, zavolj prijaznega strežnega osebja in ambienta je kruhkerija zagotovo tudi super žur plac. Bi pa bilo fino poskusiti, kako bi se obnesli v kruhke zaviti ocvirki, pečeniška fila, zimski zeljno-repni fermenti, radiči, narezana sv. pečenka, rostbif ali kakšna druga na Gorenjskem udomačena ali sezonsko pogojena kulinarična specialka. Za začetek morda kot občasni in začasni časovno in količinsko omejeni eksperimenti, ki si jih tako profiliran plac verjetno lahko privošči brez večje škode za obstoječi posel.