80.518 podpisov proti enakopravnosti

Pred dobrim mescem je bil na Slovaškem referendum o omejitvi pravic istospolnim partnerjem. Referendum je pripravilo, zveni znano, Zavezništvo za družino, združenje, povezano s katoliško cerkvijo. Slovaki so glasovali proti porokam istospolno usmerjenih, proti posvojitvam in proti udeležbi učencev pri šolski spolni vzgoji brez dovoljenja staršev. Slovaški istospolni pari pravic, o katerih se je glasovalo, nimajo, celo slovaška ustava prepoveduje poroko istospolnih partnerjev, a referendum je bil neuspešen. Udeležilo se ga je samo 21 odstotkov volivcev, za veljavnost bi jih moralo glasovati več kot polovica.

Slovaški referendum je bil opozorilo. Razpisan je bil za vsak primer, češ, istospolno usmerjeni teh pravic nimajo (in jih še dolgo ne bodo imeli), ampak za vsak primer o teh stvareh povprašajmo volivce, saj se lahko drugače iz dekadentne Evrope k nam razširi homoseksualni lobi.

Zgodba iz Slovaške je podobna zgodbi iz Slovenije. Tudi tukaj nasprotniki zakonske novele, ki izenačuje heteroseksualne in homoseksualne partnerske zveze, strašijo z moralnim propadom, s tem, da bodo istospolno usmerjene osebe, ne torej ljudje (!), pač pa nekaj nedoločnega, izmuzljivega, zlorabljale otroke, jim ukradle srečo, jih pojedle …

Javna razprava je na las podobna tisti iz časov družinskega zakonika. Takrat so Zbornica kliničnih psihologov Slovenije pa Združenje psihoterapevtov in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zapisali, da gre pri zagovornikih »tradicionalne družine« za stereotipen, izključevalen, škodljiv pogled. Njihove besede so pomembne tudi danes. Vprašanje spolne usmerjenosti staršev ni neposredno povezano z otrokovim razvojem. Empirične psihološke raziskave »dosledno ugotavljajo, da se družine z istospolno usmerjenima staršema in družine s staršema različnega spola ter otroci, ki v njih odraščajo, ne razlikujejo v psiholoških značilnostih, socialni prilagojenosti in duševnem zdravju«. Dodali so, da »razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti poteka pri obeh skupinah otrok enako; za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali imeli težave s spolno identiteto, kot za otroke, ki živijo v družinah s staršema različnega spola«.

Znanstveni pogledi in priporočila strokovnjakov v politiki ne zmagujejo vedno. Koalicija Za otroke gre (katere otroke, tvoje, moje, naše, tiste, ki v klasični družini niso deležni ljubezni in prijaznega okolja?) je na hitro zbrala 80.518 podpisov za razpis referenduma. Številka je osupljiva le na prvi pogled. V zbiranje podpisov sta se dejavno vključila katoliška cerkev in nadškof Stanislav Zore. Duhovniki so pri mašah pridigali o ohranjanju »naravnih vrednot«, pred cerkvami so se množično zbirali podpisniki.

Imeti otroka ni človekova pravica. In tudi sprememba zakonika istospolnim parom samodejno ne podeljuje pravice do posvojitve. Niti heteroseksualni te pravice nimajo. Imajo pa po novem vsi enake možnosti. O posvojitvi odloča stroka na centrih za socialno delo.

Ali bo referendum razpisan ali ne, bo odločalo ustavno sodišče. Referendum o družinskem zakoniku smo že imeli, vmes se je spremenila ustava, tako da zdaj prepoveduje referendumsko odločanje o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Neustavnost pri urejanju istospolnih zvez je ustavno sodišče enkrat že ugotovilo, šlo je za specifična vprašanja dedovanja, spremenjena zakonska novela pa širi polje enakopravnosti. Če bo ustavno sodišče, o čemer sicer številni pravniki dvomijo, vseeno dovolilo referendum, bodo morali nasprotniki zakonske novele zaradi zavrnitvenega kvoruma na volišča pripeljati vsaj 342 tisoč volivcev. Proti družinskemu zakoniku jih je glasovalo 280 tisoč.

Avstrijsko ustavno sodišče je januarja sprejelo dve odločbi, v prvi je dovolilo, da homoseksualni partnerji posvojijo otroka, v drugi je lezbičnim parom omogočilo umetno oploditev. To se je zgodilo v Avstriji, v tradicionalni, bogaboječi se pobožni družbi.

Pravne podlage modernih družb so drugačne od svetopisemskih.