Terminal se vrača

Ko je pred nekaj manj kot dvema letoma italijansko okoljsko ministrstvo zamrznilo postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev plinskega terminala v Žavljah, se je zdelo, da je projekt na smrtni postelji.

Enoglasno sta mu nasprotovali deželna in občinska uprava, predstavniki tržaškega pristanišča so opozarjali, da bi terminal oviral nadaljnji razvoj pristanišča. Ko je nato evropska komisija na seznam prednostnih energetskih projektov, ki so upravičeni do evropskega sofinanciranja, uvrstila plinski terminal v severnem Jadranu, katerega lokacija mora biti usklajena s Slovenijo, se je zdelo, da je naša država dobila točno to, za kar si je prizadevala.

Za Slovenijo je terminal za utekočinjeni zemeljski plin v njeni bližini potencialno koristen za diverzifikacijo dobavnih poti za zemeljski plin, sploh z vidika nedavne odpovedi gradnje plinovoda Južni tok.

»Dejstvo je, da za Slovenijo, kar se tiče oskrbe s plinom, terminal nekje v bližini ni avtomatično nekaj slabega. Če pa je to Tržaški zaliv in blizu slovenske meje, pa je to drugače,« je za Slovensko tiskovno agencijo prejšnji teden dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek.

A na splošno presenečenje je italijansko okoljsko ministrstvo nedavno odmrznilo in tudi končalo postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za terminal v Žavljah. Za lokacijo, ki ji Slovenija odločno nasprotuje. Brez kakršnihkoli sprememb v (sporni) zasnovi. Italijanski okoljski minister Gianluca Galetti je prejšnji teden v Bruslju pojasnil, da zdaj čakajo na odobritev lokalnih oblasti. Ki pa je seveda ne bodo dobili.

»Vse javne uprave in pristaniška oblast so ponovno potrdile nasprotovanje plinskemu terminalu v Žavljah,« je jasen tržaški občinski svetnik Igor Švab. »Vsi pa se dobro zavedamo, da ima zadnjo besedo vlada.«

Kakšni so načrti italijanske vlade s terminalom, ni jasno. Tržaški časnik Il Piccolo je objavil špekulacijo, češ da je izdaja okoljevarstvenega dovoljenja namenjena izogibanju sodnemu postopku, ki ga je španska družba Gas Natural zaradi oviranja gradnje terminala sprožila proti Italiji. Pri čemer ta družba menda sploh ne namerava več graditi terminala, projekt naj bi po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj prodala drugemu investitorju.

Da je Gas Natural morda res obupal in si prizadeva le še za povrnitev vsaj dela stroškov, kaže tudi to, da je najnovejša novica na uradni strani projekta žaveljskega terminala stara več kot dve leti in pol.

Nekdanji deželni svetnik Furlanije - Julijske krajine z dolgoletnim stažem Igor Kocijančič sicer ne verjame, da se na okoljskem ministrstvu bojijo tožbe. »Verjetneje se mi zdi, da Gas Natural poskuša vnovič lobirati in pritiskati na sedanjo vladno in ministrsko garnituro. Nekateri pa si pri nas razlagajo, da je razlog obujanja zgodbe s plinskim terminalom v Žavljah zgolj pridobivanje zelene luči za manjši terminal, ki ga neka druga družba načrtuje pri Tržiču in ki je lani dvignil kar precej prahu in ravno toliko nasprotovanja.«. Po mnenju podpredsednika deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine Igorja Gabrovca je ključno usklajeno in argumentirano nasprotovanje, tako lokalnih uprav kot Slovenije. „Če bo fronta kompaktna, potem so možnosti uspeha solidne, saj si tovrstnega posega v prostor ne morem predstavljati v stanju ’politično-upravne gverile’.“