Staš Zgonik

 |  Mladina 12  |  Družba

Zmanjševanje odpornosti

Kakšna je odpornost prebivalstva proti ošpicam?

Obvestilo na vhodnih vratih ljubljanske pediatrične bolnice

Obvestilo na vhodnih vratih ljubljanske pediatrične bolnice
© Borut Krajnc

Ko govorimo o cepljenju proti nalezljivim boleznim, je pogosto poudarjena potreba po visoki stopnji precepljenosti, ki mora biti najmanj 95-odstotna, da se prepreči možnost širjenja okužbe med prebivalstvom. Strokovnjaki svarijo, da se stopnja precepljenosti znižuje, na ljubljanskem območju je že pri skrb zbujajočih 90 odstotkih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 12  |  Družba

Obvestilo na vhodnih vratih ljubljanske pediatrične bolnice

Obvestilo na vhodnih vratih ljubljanske pediatrične bolnice
© Borut Krajnc

Ko govorimo o cepljenju proti nalezljivim boleznim, je pogosto poudarjena potreba po visoki stopnji precepljenosti, ki mora biti najmanj 95-odstotna, da se prepreči možnost širjenja okužbe med prebivalstvom. Strokovnjaki svarijo, da se stopnja precepljenosti znižuje, na ljubljanskem območju je že pri skrb zbujajočih 90 odstotkih.

Večina ljudi izraz stopnja precepljenosti razume kot delež prebivalstva, ki je bil cepljen in naj bi bil s tem zaščiten pred okužbo. A to je zmotno. »Ko govorimo o precepljenosti, govorimo o deležu cepljenih v posamezni generaciji otrok. Merimo ga vsako leto pri generaciji otrok, ki so tisto leto ’obvezniki’ za cepljenje,« pojasnjuje dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Najnovejši podatki so na voljo za leto 2013, ko je bil delež otrok, cepljenih s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, 94-odstoten. Prvič po več letih se je precepljenost zmanjšala pod priporočenih 95 odstotkov.

O tem, kolikšen delež celotnega prebivalstva je zaščiten pred ošpicami, pa svežih podatkov ni. »Deleža imune populacije trenutno ne poznamo. Za določitev tega bi bilo treba pregledati krvne vzorce reprezentativnega vzorca populacije in določiti prisotnost protiteles.«

Tako raziskavo so opravili pred približno 15 leti. Takrat se je pokazalo, da je bila najmanj zaščitena starostna skupina starih od 20 do 40 let, v kateri več kot šest odstotkov testiranih vzorcev ni imelo zadostne ravni protiteles. Ti ljudje so danes stari od 35 do 55 let. »Ta delež sicer sam po sebi niti ni toliko sporen, saj ne omogoča večjega širjenja okužbe. Spornejši so posamezni ’žepi’ znotraj populacije, kjer je veliko nezaščitenih ljudi zbranih na enem mestu.«

A zelo verjetno je, da se je delež ljudi z zadostno ravnijo protiteles v minulih 15 letih zmanjšal. Sčasoma se namreč odpornost pri nekaterih ljudeh zmanjšuje, sploh kadar se zaradi visoke stopnje precepljenosti populacije ne srečujejo z virusom in tako ne »trenirajo« imunskega odziva nanj. Kot je prejšnji teden za Primorske novice dejal imunolog dr. Alojz Ihan, »znaša realna stopnja odpornosti za ošpice morda le 80 odstotkov ali še nekoliko manj ...«

Zato se že pojavljajo namigi, da bi bilo morda smiselno nekatere odrasle pozvati na tako imenovano poživitveno cepljenje. A dr. Grgič Vitkova je še previdna. »Smiselno je cepiti tiste, ki do zdaj niso bili cepljeni, in tiste, ki so bili cepljeni zgolj z enim odmerkom. O tretjem, poživitvenem odmerku za zdaj ni nikakršnih uradnih smernic. Morda bo treba kdaj v prihodnje razmisliti tudi o tem.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.