GSO, raus!

Če hoče biotehnološko podjetje na evropski trg uvesti novo gensko spremenjeno rastlino, ga čaka dolgotrajen in mučen postopek z negotovim izidom. Predložiti mora goro dokumentacije o izvedenih poljskih poskusih, ocenah tveganja, varnosti, okoljski sprejemljivosti ... Postopek je tako drag, da si ga lahko privoščijo le največje korporacije, kot je na primer zloglasni Monsanto.

Za tiste gensko spremenjene rastline, ki so prestale postopek odobritve, je doslej načeloma veljalo, da jih je dovoljeno gojiti po vsej Evropski uniji, seveda ob upoštevanju lokalne zakonodaje. Prepoved gojenja je bila mogoča izključno na podlagi znanstvenih raziskav, ki so kazale na morebitne negativne učinke. Zaradi tega so se nekatere države sklicevale na raziskave dvomljive kakovosti, ki so se sčasoma praviloma izkazale za napačne.

Da bi bilo treba znanstveno utemeljiti čim manj prepovedi, so države članice, ki nasprotujejo gensko spremenjenim rastlinam, redno blokirale odobritev novih gensko spremenjenih vrst in s tem spravljale ob živce tiste države, ki z gensko spremenjenimi rastlinami nimajo težav. Ob živce so spravile tudi industrijo. Pred dvema letoma je Monsanto umaknil vse svoje prošnje za odobritev novih gensko spremenjenih rastlin v EU, češ da postopki enostavno trajajo predolgo.

Ker s takšno ureditvijo ni bil zadovoljen nihče, so države članice po večletnih usklajevanjih in pogajanjih v začetku tega meseca vendarle sprejele rešitev. Nova direktiva državam članicam omogoča, da gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju prepovedo iz tako rekoč kakršnegakoli razloga, najsi gre za cilje okoljske in kmetijske politike, prostorskega načrtovanja, za socialno-ekonomske učinke ali celo zaradi skrbi za javni red. Skratka, dobile so proste roke pri prepovedovanju gensko spremenjenih rastlin.

Slovenija je že v nizkem startu. »Na ministrstvu smo že pristopili k pripravi potrebnih pravnih podlag za implementacijo omenjene direktive,« so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. »Glede na to, da je stališče slovenske javnosti in nevladnih organizacij izrazito odklonilno do gojenja GSO, nameravamo prepoved gojenja obstoječih in novih GSO sort oziroma hibridov predlagati za celotno območje Republike Slovenije.«

Gre za všečno potezo, ki jo bo javnost zagotovo sprejela z odobravanjem, pa čeprav je bilo gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji v praksi že zdaj onemogočeno zaradi drakonskih pogojev, ki jih predpisuje zakon o soobstoju GSO.

»V državah, kot je Slovenija, ki je že zdaj de facto prepovedovala vsakršno pridelavo denimo z zakonom o ’soobstoju’, se z novo direktivo ne bo spremenilo nič,« je jasen dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete. V državah, ki s sodobnimi kmetijskimi tehnologijami nimajo težav, pa gre pričakovati pospešeno uvajanje novih sort. »Realno lahko pričakujemo, da se bo na tem področju dejansko oblikovala Evropa dveh hitrosti. Kam se bomo uvrstili mi, ni težko uganiti,« pravi Bohanec. »Kot je pri nas že običaj, strokovne javnosti o tem politika nikoli ne povpraša za mnenje.«

Jasno, po novem znanstvenih argumentov niti ne potrebujejo.