Ne drugi, ampak slepi tir?

Pozdravljeni,

Prebral sem članek v Mladini »Ne drugi, ampak slepi tir?«, ki je bil v Mladini objavljen 20. marca. Avtor članka je geograf Gašper Kleč.

Glede na to, da se sam že celo desetletje ukvarjam z železnico in II. tirom Divača-Koper bi rad pokazal nekaj dejstev, ki jih omenjeni avtor članka navedel napačno.

Osnovnošolsko znanje matematike zadošča za izračun dolžine stare in nove proge. Obstoječa proga med Divačo in Koprom je dolga 48,1 km, priključek nove proge bo izveden pred postajo Koper tovorna, tako da bo nova proga v primerjavi z obstoječo krajša za dobrih 17 km (in ne 4,5 km kot navaja avtor).

Kako lahko ob takem lapsusu potem avtor trdi, da bi bila gradnja II tira ob obstoječi progi cenejša in hitrejša, če pa je tir daljši za 17 km? Za omenjeno traso so se strokovnjaki na podlagi množice izdelanih študij in variant odločili za to traso. Poleg tega za gradnjo industrijskega tira ne moremo pričakovati sofinanciranja s strani Evropske unije. Divača Koper je ena najpomembnejših koridorskih prog v osrednji Evropi. Strinjam pa se z avtorjem, da je strošek gradnje nove enotirne proge ogromen in ravno zato zbuja skrb med širšo javnostjo.

Drugo dejstvo, ki bi ga geograf pač moral vedeti je, da mora vlak po obstoječi progi premagati 525m višinske razlike (in ne 431m, kot navaja avtor), saj je najvišja nadmorska višina proge na postaji Rodik (525m), proga se nato spusti proti Divači, ki je na višini 431m.

Potrebno je ločiti potovalne hitrosti in hitrosti med vožnjo. Hitrosti tovornih vlakov med vožnjo se v povprečju gibljejo okoli 70 km/h, medtem ko so potovalne hitrosti vlaka na določeni relaciji nižje zaradi postankov vlakov, ki so običajno zaradi križanj na enotirni progi, menjave lokomotiv, prednosti potniškega prometa, čakanja na prosti interval, itd…

S spoštovanjem,