Razmere v KPK naj se uredijo

Predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora in varuhinja človekovih pravic bi morali, kot pozivajo iz vstajniške skupine Feministična akcija (FemA), podpreti članico senata Komisije za preprečevanje korupcije Almo Sedlar, ki je v slabih odnosih s predsednikom KPK Borisom Štefanecem. »Almi Sedlar onemogoča delo z vedno novimi ovirami, vključno z odvzemanjem pooblastil. Predsednik KPK sicer te obtožbe javno zanika, pri tem pa se na novinarska vprašanja pretežno odziva z banalnimi, nevsebinskimi odgovori, žaljivimi za namestnico in za vso javnost, ki želi dobro delujočo protikorupcijsko komisijo. Izjave predsednika KPK v slogu, da se je »z ženskami vedno dobro razumel«, so popolnoma neprimerne in diskreditirajo ne le govorca, temveč tudi komisijo,« pišejo. Pričakujejo konstruktiven odziv.

»Imenovanje Alme Sedlar smo razumele, razumeli kot pomemben element razumnega in nepristranskega odločanja, ki bo odpravilo ali vsaj zaznavno omejilo klientelistične, oblastniško-samovoljne in druge nelegitimne in pogosto nelegalne prakse ter omejilo moč oblastnih norm, ki te prakse podpirajo. Žal pa aktualno dogajanje odraža prav nasprotno,« piše dr. Renata Šribar, pobudnica Feministične akcije.

Navedbe Alme Sedlar v javnosti – o težavah na KPK je govorila tudi z Borutom Mekino – so za podpisnice in podpisnike poziva najvišjim političnim predstavnikom države zaskrbljujoče: »Že izhodiščna obravnava njenega položaja namestnice je bila v primerjavi z drugim namestnikom diskriminatorna, zato jo dojemamo kot kršitev ustave, ki jamči enakovredno obravnavo po spolu. Brez obrazložitve so ji bila odvzeta tudi pooblastila, kot je preklic pristojnosti na podpodročjih odnosov z javnostmi in s tujino, odreklo pa se ji je tudi pravico do obveščenosti o prijavah in obravnavanih primerih. Obenem se ji je – po njenem pričevanju – preprečilo delovanje v okviru notranje etične instance, Etične komisije, v katero so jo izvolili zaposleni na KPK. To je bilo morda res legalno, ni pa bilo legitimno.«

"Že dlje časa se pojavlja dilema, ali spregovoriti ali ne – v strahu, da bi s tem komisiji povzročili dodatno škodo. A še večjo škodo je težko narediti. Čeprav so pri nas zaposleni številni izjemno predani vrhunski strokovnjakinje in strokovnjaki, nas skoraj nikjer več ni. Brez zaupanja javnosti, tehtnega pojavljanja v medijih ter javne razprave pa komisije, kot je naša, tako rekoč ni. Smo skorajda mrtvi," je Alma Sedlar povedala Borutu Mekini.

»Pričakujemo ustrezno rešitev z enim samim ciljem: zagotoviti dobro, kakovostno delovanje KPK. Če odziva ne bo, si bomo to razlagale, razlagali kot tihi pristanek na politično instrumentalizacijo in kot dopuščanje netransparentnega in neetičnega vodenja KPK, kar kaže na razkrajanje te, za družbeni razvoj, integriteto, etičnost in pravičnost ključne državne institucije,« še piše v pozivu, ki so ga poleg Renate Šribar podpisali še dr. Mojca Urek, dr. Metka Mencin, mag. Polona Mesec, dr. Vesna Leskošek, dr. Tanja Rener, dr. Alja Adam, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Lev Kreft, dr. Barbara Rajgelj, dr. Boris Vezjak, dr. Jana S. Rošker, dr. Darko Štrajn, dr. Alenka Švab, dr. Marina Tavčar Krajnc, dr. Mojca Pajnik, dr. Iztok Šori in dr. Lucija Kolar.

Ker so podpisane in podpisani tudi sami dejavni v visokem šolstvu, od vseh treh predsednikov države pričakujejo tudi podporo raziskavi, ali je bilo pri razkritju podatkov o neopravičljivo visokih honorarjih, izplačanih nekaterim profesorjem in profesoricam, kaj nezakonito. »Sporno razkrivanje podatkov, ki ni bilo pospremljeno ne z analizo ne z interpretacijo objavljenih honorarjev in osebnih podatkov, v velikem delu zainteresirane javnosti velja za politično instrumentalizirano. Ker je etična in odgovorna znanost prav v tem obdobju privilegirana tema razprav mnogih med nami, pozivamo odgovorne, naj raziščejo morebitne nezakonitosti razkritja podatkov in poskrbijo, da bodo ti podatki vpletenim javnostim, vključno s široko javnostjo, predstavljeni korektno, predvsem pa na način, ki bi omogočal preventivno ukrepanje v visokem šolstvu in ustrezno sankcioniranje odgovornih, če se izkaže, da poraba javnih sredstev ni bila legalna.«