Cerar: Veber mora oditi

Premier Miro Cerar je zaradi obtožb podpredsednika državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Mateja Tonina, da je obrambni minister Janko Veber prekoračil pooblastila, ko je pri Obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil analizo tveganj prodaje Telekoma Slovenije, tehtal, ali je Veber še primeren za ministra. Odločil se je, da ni. Pričakuje, da bo Veber sam odstopil do torka, sicer bo predlagal njegovo razrešitev.

»Minister za obrambo Janko Veber je vojaški obveščevalno-varnostni službi naročil, naj preiskuje potek privatizacije Telekoma oz. analizira njene pozitivne in negativne učinke. S tem ukazom je nedvomno presegel pooblastila vojaške obveščevalno-varnostne službe in jo zlorabil za politične namene. Minister za takšen ukaz nima zakonske podlage, saj Zakon o obrambi dopušča le aktivnosti v zvezi z varnostjo Slovenske vojske doma in v tujini, proučevanjem aktivnosti tujih oboroženih sil ter tujih obveščevalnih in varnostnih sil,« je Vebra obtožil Tonin in zahteval njegov odstop.

Minister je v odgovor dejal, da odstopil ne bo, saj ni naročil analize, »ali se bo Telekom privatiziral ali ne, ampak analizo posledic menjave lastništva v Telekomu«. »Pooblastil pri tem nisem prekoračil,« je še dejal v prvem odzivu na obtožbe.

Cerar je po prejemu dodatnih pojasnil od Vebra vseeno presodil, da je minister prekoračil pooblastila. Njegov odstop pričakuje že jutri. »Morda je imel legitimen namen, a je žal izbral netransparentno pot,« je pojasnil Cerar in dodal, da bi Veber lahko ubral legitimno možnost, tako da bi analizo naročil pri svetu za nacionalno varnost.

Veber je dejal, da ne bo odstopil, saj bi s tem priznal nekaj, česar ni storil. To pomeni, da bo o njegovi usodi dokončno odločal državni zbor, ki mu bo Cerar poslal predlog o razrešitvi.

Socialni demokrati se bodo še odločili, ali bodo po današnji odločitvi Cerarja še ostali v koaliciji. Menijo, da bi minister neodgovorno ravnal, če analize ne bi naročil.

V intervjuju, objavljenem v aktualni številki Mladine, je Veber še povedal, da zaposleni na OVS, ki po mnenju Tonina ne bi smeli izvesti naročene analize, saj da za to OVS nima pristojnosti pristojnosti, niso bili nič presenečeni, ko jim je bil analizo naročil. »Ravno nasprotno. Res sem bil presenečen nad tem, kar je začel govoriti gospod Tonin. Sam sem pristojne organizacijske enote ministrstva prosil, naj mi pripravijo pregled posledic za posamezna področja. Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo z omrežjem, ki je za nas ključno. In to zato, ker sem odgovoren, da na področju obrambe zagotavljam neodvisen informacijski sistem in zanesljiv sistem zaščite in reševanja,« je dejal.

Minister je v intervjuju pojasnil tudi druge okoliščine, zakaj je naročil analizo, ki ga bo stala položaja. Med drugim ga je k temu spodbudilo dogajanje na Hrvaškem, ki je Telekom prodala leta 2001.

O hrvaški izkušnji v aktualni številki Mladine piše Borut Mekina: »S hrvaškega notranjega ministrstva so nam na naše vprašanje o posledicah privatizacije Telekoma odgovorili, da so morali zaradi »nezanesljivosti komercialnih telekomunikacijskih mrež v kriznih situacijah zgraditi lastno, alternativno radijsko mrežo«, dr. Vlatko Cvrtila, nekdanji svetovalec predsednika republike Iva Josipovića za obrambo in predsednice vlade Jadranke Kosor, pa, da se je bila Hrvaška leta 2012 prisiljena odločiti za gradnjo nove, vzporedne komunikacijske infrastrukture, na katero se bodo priključile vse državne institucije. Projekt vodi državno podjetje Oddajniki in zveze, ki mu načeluje Aleksander Golub. Njihov načrt je, da med seboj povežejo že obstoječe optične povezave hrvaških železnic, elektrogospodarstva, naftovodnega in plinovodnega omrežja in bakrenih komunikacijskih povezav nekdanje JLA do otokov –mreže, imenovane »Neptun«. Te bodo na lokalni ravni povezali s kabelskimi operaterji. Gre za velik projekt, nam je dejal Golub, ki bo stal več kot 240 milijonov evrov. Računajo sicer na sklade EU, a 500 milijonov evrov, ki jih je leta 2001 Hrvaška zaslužila s prodajo Telekoma, se danes kaže v povsem drugačni luči.«

Kaj določata uredba in zakon

V uredbi o obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo, ki podrobneje določa delovanje te službe, v 2. členu piše: 

Temeljni namen in cilj opravljanja nalog je obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna podpora skupnih obrambnih in drugih, zlasti vojaških dejavnosti za odvračanje in preprečevanje napada na državo, obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države.

V nadaljevanju uredbe je večinoma govor o zbiranju, dokumentiranju in analiziranju informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. Poslanec SMC Bojan Dobovšek, sicer profesor na Fakulteti za varnostne vede, je morda tudi zato dejal, da bi bila za izvajanje analize, ki jo je po naročilu Vebra opravila služba ministrstva za obrambo, bolj primerna Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA).

Člena zakona o obrambi, na katera se je v odgovoru državnozborski komisiji sklicevala obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, sicer tudi govorita o tem, da služba lahko zbira informacije, ki so pomembni za obrambne interese države.