Honorarci na prepihu

Konec marca so večini od 280 honorarnih sodelavcev TV Slovenije potekle pogodbe o honorarnem delu. Po neuradnih informacijah vsaj dvajseterica novinarjev, scenaristov in drugih ustvarjalcev programa televizije podaljšanja sodelovanja ni dočakalo. Med njimi tudi dolgoletna sodelavka televizije, ki je trenutno noseča in ki bi že zdavnaj morala biti v delovnem razmerju.

Na udaru so predvsem zunanji sodelavci uredništva izobraževalnega programa. Nova direktorica TV Slovenije dr. Ljerka Bizilj naj bi v torek, 31. marca, v večernih urah sporočila, da pogodb nekaterim od njih ne bo podaljšala, saj da se počuti izsiljevano in da je preutrujena. Zaradi tega je že odpovedano snemanje oddaje Ugriznimo znanost, ki bi bila na sporedu 16. aprila.

»Ukinjajo se oddaje, ki jih televizija po zakonu mora imeti,« pravi ena tistih, ki že več let sodeluje s televizijo in ki ji »mešetarjenje« javnega zavoda ni tuje. »Osebne zgodbe nas, honorarcev, so pomembne, vendar je ključno vprašanje tudi to, kako je možno, da se direktorica televizije tako despotsko vede in s kadrovsko politiko onemogoča izvajanje programa, kot je določen v Programsko-poslovnem načrtu,« dodaja.

Vprašanje, »kakšno kadrovsko politiko vodi Televizija Slovenija, če sodelavce izobražuje in izdeluje več let, nato pa jim iz danes na jutri prekine pogodbe«, so nedavno zaradi prekinitve pogodbe štirim zaposlenim v informativnem programu zapisali v Sindikatu novinarjev TV Slovenije in Aktivu novinarjev informativnega programa. Z vedno novimi honorarnimi sodelavci, ki bodo namesto dolgoletnih, izkušenih, pripravljali program, bo predvsem trpela vsebina, ki bi morala biti vodstvu javne televizije najpomembnejša.

Pritiski

Dr. Ljerka Bizilj je ob vstopu v leto 2015 poslala voščilo. V njem med drugim piše: »Koliko sposobnih, dela željnih sodelavcev je na Televiziji! Srečanja z večino vodij oddelkov, služb, odgovornih urednikov so me navdala z optimizmom, z upanjem, in znova in znova ugotavljam, da ZMOREMO IN HOČEMO! … Večina, vsi si želite/mo spremembe. Uvedli jih bomo. Vsem, ki si želite delati, biti uspešni, bodo 'pisane na kožo', vse pa pripravljamo skupaj z vami.«

Kako se te spremembe uveljavljajo? Honorarje za delo, ki so ga honorarni sodelavci opravljali do sedaj, je dr. Bizilj znižala za polovico. Kar tako, in še zdaleč ne prek dogovora s honorarno zaposlenimi, kot je bila napovedala v pismu. Ko honorarci na to znižanje niso hoteli pristati, se je pričelo barantanje med vodji uredništev in direktorico o tem, kako visoki honorarji so še sprejemljivi. Honorarnih sodelavcev zopet ni nihče nič vprašal. Vsakič znova so bili zgolj seznanjeni z novimi dejstvi, koliko je bilo predlagano, ali je direktorica na predlog pristala, ga zvrnila ... Na koncu marca pa ostali brez pogodb, ker so na »direktorico preveč pritiskali«.

A pritisk se dejansko vrši v nasprotni smeri. Pogoji sodelovanja so se izjemno zaostrili, pravi več sodelavcev uredništva izobraževalnega programa. Honorarji za scenarije so se znižali za polovico. Pri tedenski oddaji Ugriznimo znanost, denimo, z 800 evrov bruto na scenarij za oddajo na 400 evrov bruto za scenarij (znesek sicer še ni dokončno določen), od katerih morajo nato honorarci odšteti še vse prispevke za socialno varnost itd. Sodelavci na mesec pripravijo le en scenarij, saj je le tako lahko kakovosten.

Tisti honorarni sodelavci, ki so bili doslej na pavšalu, bodo za enako plačilo morali opraviti veliko več dela kot doslej. »Norme, ki so jim jih določili, so neizvedljive,« pravi ena od sodelavk. »Pred iztekom pogodb bodo seveda uredništva pregledala, ali so vse, kar je v določeno v pogodbah, izvedli. Če ne bodo, bodo morali vračati vsaj dele honorarjev, pogodbe pa nato prav zaradi nedoseganja določenih 'standardov' ne bodo podaljšane,« opozarja. Kakovost opravljenega dela ni tako pomembna, čeprav vodstvo pravi, da je: »Na vprašanje, ali lahko za pol manj denarja delam pol slabšo oddajo, sem dobila odgovor, da si tako dragih oddaj pač ne moremo privoščiti,« še dodaja sogovorka.

Nekateri honorarni sodelavci Televizije so na zaostrene pogodbene pogoje vseeno pristali. Mnogi predvsem zato, da si zagotovijo nadaljnje sodelovanje, ki jih morda nekoč privede do zaposlitve – seveda, prek tožbe o ugotovitvi obstoja delovnega razmerja. Nekateri pa tudi pod prisilo uredništev, saj bi ta sicer ne smela predvajati vsebin, ki so jih honorarci, dokler so še imeli veljavne pogodbe, pripravili.

Kriteriji in zaveze

Dr. Ljerka Bizilj je v novoletnem voščilu napovedala še, da bo vsako oddajo TV Slovenije, vsak oddelek, vsako službo analizirala. In to je tudi naredila. A o tem, kdo je odveč in kdo ne, menda ne odloča kakovost, ampak osebne preference direktorice. »Predvsem so na udaru nekdanji sodelavci Eksperimentalnega programa, ki ga je Ljerka Bizilj vodila, preden je postala direktorica Televizije, in to tisti, ki so iz njenega uredništva odšli v kakšno drugo,« pravi sodelavka izobraževalnega programa. Nekateri za Ljerko preprosto niso dovolj televizični.

Deluje pa nova direktorica tudi v nasprotju z zavezami, ki jih je naslovila samo honorarnim sodelavcem: »Zelo dobro razumem vaše delo, položaj, stiske … Moj cilj je, da delamo dober program, da ustvarimo delovno okolje, v katerem se bomo dobro počutili, da ne bo vseeno, kako in koliko delamo in da bomo za več in boljše delo tudi primerno nagrajeni. Za delovanje Televizije Slovenija ste nepogrešljivi,« je zapisala decembra. Obljubila je celo ureditev delovnih okoliščin, ki honorarno zaposlene postavljajo v neenakopraven položaj z redno zaposlenimi. »Želim, da januarja delate na podlagi pogodb, ne pa da delate in nanje čakate. Tako vam bomo že zdaj začeli pripravljati trimesečne pogodbe, potem pa vam pripravili dolgoročnejše pogodbe, ki bodo za vas gotovo ugodnejše in bodo v njih vključeni skupaj dogovorjeni, natančno določeni normativi in druge potrebne ugodnosti.«

Zapisano se zdaj ne uresničuje.

Notranje rezerve

Vodstvo naj bi sodelovanje odpovedalo tudi režiserju Slavku Hrenu, o katerem smo že pisali, ker je v letu 2013 zaslužil 90 tisoč evrov samo s sodelovanjem s Televizijo, čeprav nobeden od najbolje plačanih novinarjev in urednikov na leto ne more zaslužiti toliko denarja. Kot so nam takrat pojasnili s Televizije, je Hren bil plačan po veljavnem ceniku in je pač veliko delal. Tudi Hren nas je takrat – upravičeno – opozoril, naj se raje ukvarjamo s tistimi, ki dobivajo plačo in nič ne delajo. »Če bi bil tu v službi, bi delovno normo opravil samo z režijo dveh oddaj Dobra ura na teden, morda bi jo še presegel. Niti enega dokumentarca, niti enega scenarija, nič od tega mi ne bi bilo več treba narediti za plačo,« je bil dejal in napovedal, da se bo najverjetneje res v kratkem zaposlil na Televiziji. Pogoje za to izpolnjuje, saj s Televizijo sodeluje že tri desetletja.

Notranje rezerve torej »v hiši« gotovo so. Prihajalo naj bi celo do absurdnih situacij, ko so honorarno zaposleni opravili vse delo, določeni uredniki pa so nato poročila o oddajah priredili tako, da so tudi za redno zaposlene zapisali, da so prispevali svoje, čeprav dejansko niso.

Pravice in dolžnosti

Dr. Bizilj ima tudi vso pravico, da kadruje, kot želi. A pravice imajo tudi sodelavci Televizije. Namesto odpovedi sodelovanja bi morali mnogi od njih dobiti zaposlitev, saj dejansko delajo v prikritem delovnem razmerju. Večina zato, ker to od njih zahteva vodstvo.

Direktorica ima tudi dolžnosti – da zagotovi zakonito poslovanje Televizije. Kar spet pomeni zaposlitev tistih, ki bi to že zdavnaj morali biti. In izvajanje programa, kot je bil zastavljen v Programsko-poslovnem načrtu za leto 2015. Programski svet RTV Slovenije jo je na mesto direktorice potrdil prav na podlagi tega načrta.

O tem, da vodstvo (R)TV Slovenije zavoljo boljšega poslovnega rezultata načrtuje tudi prekinitev financiranja igranega programa TV Slovenije, čeprav to ni ne nujno ne zakonito, pa v novi številki Mladine.