Denis Vičič

 |  Mladina 15  |  Svet

Odlikovanja fašistom in nacistom

Ob dnevu spomina na fojbe italijanska vlada počastila vojne zločince

Odlikovani fašist Paride Mori

Odlikovani fašist Paride Mori
© Corriere della Sera

V Italiji je 10. februar od leta 2004 dan spomina na fojbe in ezule. »Vse od takrat spremljamo veliko propagandno akcijo, polno laži, s katero fojbe prikazujejo kot zločin nad italijanskim prebivalstvom kar tako, čeprav so jugoslovanski partizani leta 1945 večinoma pobili nacifašiste, ki so med drugo svetovno vojno in v dvajsetih letih 20. stoletja nad Slovenci in Italijani izvajali najhujše zločine,« je pisalo v javnem pismu skupine antifašistov iz Siene, ki so ga februarja objavili nekateri italijanski spletni mediji. »Tako spominjanje blati vlogo italijanskega odporništva, diskreditira boj partizanov,« so še opozorili, in to še preden se je kasneje, konec marca, izvedelo, da je italijanska vlada ob vseh dosedanjih dnevih spomina odlikovala okrog 300 fašistov in sodelavcev nacistov. »Dan spomina postaja dan amnezije,« je ob tem razkritju zapisal časopis Repubblica.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Denis Vičič

 |  Mladina 15  |  Svet

Odlikovani fašist Paride Mori

Odlikovani fašist Paride Mori
© Corriere della Sera

V Italiji je 10. februar od leta 2004 dan spomina na fojbe in ezule. »Vse od takrat spremljamo veliko propagandno akcijo, polno laži, s katero fojbe prikazujejo kot zločin nad italijanskim prebivalstvom kar tako, čeprav so jugoslovanski partizani leta 1945 večinoma pobili nacifašiste, ki so med drugo svetovno vojno in v dvajsetih letih 20. stoletja nad Slovenci in Italijani izvajali najhujše zločine,« je pisalo v javnem pismu skupine antifašistov iz Siene, ki so ga februarja objavili nekateri italijanski spletni mediji. »Tako spominjanje blati vlogo italijanskega odporništva, diskreditira boj partizanov,« so še opozorili, in to še preden se je kasneje, konec marca, izvedelo, da je italijanska vlada ob vseh dosedanjih dnevih spomina odlikovala okrog 300 fašistov in sodelavcev nacistov. »Dan spomina postaja dan amnezije,« je ob tem razkritju zapisal časopis Repubblica.

Podeljevanje italijanskega državnega odlikovanja ob dnevu spomina je sicer predvideno za vse, ki so po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 do 10. februarja 1947 »izginili« v Istri, Dalmaciji in pokrajinah v bližini današnje meje s Slovenijo. »Pri tem ni nujno, da so bili vrženi v kraške jame. Če so padli v boju, pa je nujno, da so se borili v imenu Italije,« še piše v zakonu o dnevu spomina.

Državno odlikovanje za »prispevek domovini« je vseeno prejel Paride Mori, vodja strelcev (bersaglierjev) po kapitulaciji Italije ustanovljene Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je skupaj z nacisti bojeval proti italijanskim partizanom – proti osvoboditeljem in utemeljiteljem današnje Italije, torej.

A kot se je izkazalo, Mori še zdaleč ni bil najspornejši rehabilitiranec. »Zveličana« je bila še vsaj peterica fašistov, ki so med vojno »hladnokrvno pobijali in mučili italijanske in slovenske civiliste, požigali hiše, ropali, odrejali eksekucije partizanov in ovajali ljudi, ki jih je bilo treba poslati v nemška koncentracijska taborišča«, je gradivo iz beograjskega Jugoslovanskega arhiva povzel časnik Corriere della Sera. Italija je odlikovala vojne zločince.

»Kar se je zgodilo, je nedopustno, je groba kršitev in v popolnem nasprotju z italijansko ustavo,« so se odzvali iz Zveze partizanov Italije (ANPI). »Zahtevamo, naj se izvajanje zakona o dnevu spomina začasno ustavi in se preverijo vsa pretekla odlikovanja. Samo zato, da bi dosegli domnevno spravo, državnega priznanja ne sme prejeti nihče, ki se je vojskoval za Italijansko socialno republiko. Nič in nikogar ni treba ’spraviti’. Treba je zgolj spoštovati zgodovino in ustavo, ki je nastala iz odporniškega gibanja.«

Kot je za Corriere natančno opredelil zgodovinar Sandi Volk, je sicer med 300 neupravičeno odlikovanimi »devetdeset odstotkov takih, ki niso delovali v oboroženih formacijah Italijanske socialne republike, ampak so se borili skupaj z nacisti. Po kapitulaciji Italije je namreč nadzor v Furlaniji – Julijski krajini prevzela Nemčija.«

Italijanski parlament je že začel revizijo odlikovanj. Neupravičeno dodeljena bodo odvzeta, je napovedal. Čeprav gre pri tej revizionistični praksi italijanskih oblasti predvsem za notranjo zadevo Italije, je slovensko zunanje ministrstvo na pogovor povabilo italijansko veleposlanico v Sloveniji. Razlogov za pogovore glede dneva spomina je sicer več: vsakega 10. februarja smo Slovenci Italijanom prikazani kot genociden narod. Tudi v govorih vidnih italijanskih politikov ….

(Medijske manipulacije pa so zbrane na italijanski spletni strani www.wumingfoundation.com/giap/?p=20649)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.