Marjan Horvat

 |  Mladina 15  |  Svet

Pazi(n), proračun!

O mestecu, ki je zaoralo ledino pri participatornem odločanju o proračunu

© www.challengestodemocracy.us

Danes je že v 1500 mestih po svetu, večinoma v Južni Ameriki, Evropi in ZDA, uveljavljen participatorni proračun, torej sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o porabi soodločajo občani in občanke. Prvi je bil Porto Alegre, kjer so ga, na pobudo Delavske stranke, uvedli že leta 1989. V tem južnobrazilskem mestu danes občani odločajo o dobri petini proračunskih sredstev skupnega mestnega proračuna, v New Yorku pa denimo o manj kot odstotku.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marjan Horvat

 |  Mladina 15  |  Svet

© www.challengestodemocracy.us

Danes je že v 1500 mestih po svetu, večinoma v Južni Ameriki, Evropi in ZDA, uveljavljen participatorni proračun, torej sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o porabi soodločajo občani in občanke. Prvi je bil Porto Alegre, kjer so ga, na pobudo Delavske stranke, uvedli že leta 1989. V tem južnobrazilskem mestu danes občani odločajo o dobri petini proračunskih sredstev skupnega mestnega proračuna, v New Yorku pa denimo o manj kot odstotku.

Letos so tako odločali o delu proračuna tudi občani in občanke Pazina. V istrskem mestu s 4000 prebivalci, ki ima proračun deset milijonov evrov, so odločali o 2,5 odstotka proračuna, torej o nekaj manj kot 40 tisoč evrih. Občani so tako lani v okviru projekta Pazi(n), proračun! odločili – sodelovalo je deset od 12 mestnih odborov –, da bo občina ta sredstva uporabila za 19 projektov, med katerimi so denimo postavitev avtobusnih čakalnic v nekaterih četrtih, posameznih uličnih svetilk, novih igral na otroških igriščih in podobno.

Gre za manjše projekte, ki so stali od dva do tri tisoč evrov, vendar je po besedah pazinskega župana Renata Krulčića iz Istrske demokratske stranke to šele začetek. »Gre za pilotni projekt ne samo v Istri, ampak v celotni Hrvaški. Zdaj se še učimo, kako ga uveljaviti. V razpravo o mestnem proračunu želimo vključiti čim več občanov in upamo, da bodo ti sčasoma (so)odločali tudi o tem, kaj naj ima prednost pri večjih projektih. Zakaj ne bi denimo odločali, ali si želijo javno razsvetljavo ali novo cesto?« je dejal Krulčič za tportal.hr.

Pazin, ki je s pregledno in lično spletno stranjo ter z razumljivo predstavitvijo proračuna do zadnje kune četrto »najbolj transparentno mesto na Hrvaškem«, je projekt Pazi(n), proračun! minulo leto predstavljal občanom z brošurami, na spletni strani in forumih ter v pogovoru s predstavniki mestnih odborov. Do lanskega avgusta so iz desetih četrti prejeli 140 predlogov, na občini pa so izmed njih izbrali sto projektov, kajti »izločili so tiste, ki presegajo finančne zmožnosti«. Od septembra so se nato na zborih občanov v posameznih četrtih ljudje odločali o projektih, ki bodo financirani iz mestnega proračuna. Končno besedo je imel nato mestni svet. Je pa na zborih in posebnih sektorskih konferencah tekla beseda tudi o kulturi, zdravstvu, gospodarstvu, sociali in turizmu, kar te dejavnosti približuje občanom.

Projekt se je začel s tem, da se je Pazin prijavil na razpis civilnodružbene organizacije GONG, ki je nosilec 70 tisoč evrov vrednega projekta, ki ga v 85 odstotkih financira Evropska unija. Po mnenju Suzane Jašić, predsednice sveta GONG-a, je Pazin koncept participatornega proračuna sprejel, ker »gre za mesto, v katerem že dolgo nobena stranka nima absolutne večine, zato se upravljavci mesta ne morejo obnašati samovoljno«, torej so prisiljeni sodelovati ne glede na politično stranko, pogoj za takšno odločanje pa je seveda transparentnost gospodarjenja s sredstvi in odločanja o njih.

Morda bi se lahko tudi v slovenskih mestih kaj naučili od tega istrskega mesteca.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev