Cerar odločno proti Vebru

Preden je minister za obrambo Janko Veber obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS) naročil analizo o posledicah prodaje Telekoma Slovenije, o tem »meni ali vladi v obravnavo ni predlagal nobenega dokumenta v zvezi z obstojem ogroženosti obrambnih interesov države,« je poslancem pojasnil premier Miro Cerar. Veber si razrešitev po mnenju premierja zasluži, ker je objektivno odgovoren za »nezakonito, nepravilno in netransparentno delovanje OVS«. Njegovo zaupanje si je zapravil, ker se je pri poskusu pojasnitve upravičenosti, zakonitosti in namenu aktiviranja OVS preveč zapletal: »Najprej je dejal, da je analizo naročil ustno, potem pa so se našli pisni dokumenti.« OVS tudi ne bi smela delovati na slovenskih tleh, če za to ni izkazana ogroženost države, vojske ali ministrstva. »O obstoju tovrstnih groženj nikoli nisem bil obveščen in tega ne moremo tolerirati zgolj kot spodrsljaj,« je Cerar prepričeval poslance, naj Vebra razrešijo.

Cerar je državni zbor opozoril še, da je Veber, ko je odpravil oznako tajnosti z dokumentov o analizi OVS razkril tajni podatek iz sklepa vlade, kjer je Telekom na seznamu družb kritične infrastrukture.

Veber vztraja, da ni naredil nič narobe in da bi napačno postopal, če analize ne bi naročil. »Zakonodaje nisem zlorabil, ker niso bile uporabljene preiskovalne metode, ampak sem želel dobiti odgovore od ljudi znotraj ministrstva, ki vsakodnevno uporabljajo te tehnologije,« je Veber pojasnil v intervjuju Boruta Mekine. Da prodaja glavnega ponudnika telekomunikacijskih storitev lahko ima hude posledice za državo, pa je Mekina pisal v članku Der Telekom. Na Hrvaškem so se s prodajo njihovega Telekoma nemškemu opekli.

Preverjanje posledic prodaje Telekoma Slovenije, ki ga bodo verjetno kupili Nemci, je zato nujno in dobrodošlo. »Vebrova« analiza pa »prva poteza vlade, ki izkazuje razumevanje, za kaj pri telekomunikacijah gre. Ne vemo in celo resno dvomimo, ali je vojaška obveščevalna služba usposobljena narediti resno analizo, a to je doslej edina poteza vlade, ki izkazuje zavedanje dimenzije prodaje tako relevantnih družb, kot je nacionalni telekomunikacijski operater, ki ga brez razmisleka prodaja Cerarjeva vlada državnemu telekomu najmočnejše države na celini. Vendar ne – predsednik vlade se je šel o tem kot o zlorabi pooblastil pogovarjat z obrambnim ministrom, od njega zahteval posebno poročilo in javnosti poslal sporočilo. Namesto da bi ga vprašal, minister, kaj pomeni za nacionalno varnost, da ne bomo imeli več nadzora nad nacionalnim operaterjem in bo imela nadzor nad tem neka druga država, kaj ste ugotovili. To bi bilo najbolj logično«, je zapisal Grega Repovž v uvodniku Dogme in čevapčiči.

SD še v koaliciji?

Dejan Židan, predsednik stranske SD, iz katere prihaja Veber, je dejal, da ima minister podporo stranke, a se distanciral od Vebrovega opomina Cerarju, da je po kazenskem zakoniku tisti, ki spodkopava, opusti ali ovira obrambne ukrepe države, lahko kaznovan z zaporom od enega do desetih let: »Vebrove izjave o spodkopavanju obrambnih ukrepov niso bile usklajene s stranko.«

V koaliciji bo SD verjetno ostala, saj ima po Židanovih besedah v vladi še vedno pomembne zadolžitve. V petek, ko bo že znano, kako bo državni zbor odločil o Vebru, bo predsedstvo stranke razpravljalo o vprašanju, ali je razrešitev ministra dovolj velik razlog, da stranka ugotovi, da je koalicijska pogodba prekršena. Da SD verjetno ostaja del koalicije, je verjetno tudi zato, ker bo vlada zdaj na njihov predlog proučila tudi varnostni vidik prodaje Telekoma – torej storila prav tisto, kar je že naročil Veber.

Kdor ni za privatizacijo, ni moralen

»Afero« je sicer sprožila preiskava komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. V medijih je domnevno zlorabo pooblastil ministra in OVS oznanil poslanec NSi Matej Tonin: »Na področju privatizacije je politika NSi enaka Cerarjevim prepričanjem. In zdi se, da je Cerar ministra Vebra odstavil zato, da se je rešil stranke in ministra, ki sta nasprotovala prodaji Telekoma. Ker kdor danes po mnenju Cerarja nasprotuje prodaji Telekoma, se politično vmešava v privatizacijske procese. Kdor privatizacijo podpira, pa je človek strokovne narave z razčlenjenimi etičnimi načeli,« je Mekina še pisali v članku Veber ali Cerar, kdo ruši državo?.

Ob vsem dogajanju je vredno spomniti, da so v civilni iniciativi Državljani proti razprodaji opozorili na konflikt interesov pri prodaji Telekoma Slovenije: »Slovenskemu državnemu holdingu pri prodaji Telekoma Slovenije svetuje Citigroup, ki je hkrati tudi borzno-finančni posrednik Deutsche Telekoma, najverjetnejšega kupca slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Citigroup je zato v nasprotju interesov: SDH si prizadeva Telekom prodati po najvišji možni ceni, Deutsche Telekom pa bi kupoval po čim nižji. Ob tem so v holdingu, ko so izbirali svetovalca pri prodaji, spregledali tudi vrsto »negativnih referenc« Citigroupa. Od leta 2002 je podjetje za kazni in poravnave z nadzornimi institucijami ter oškodovanimi strankami plačalo okrog 10 milijard dolarjev.«

Adijo, magistrica

Potem ko bodo poslanci odločili o tem, ali naj Veber ostane ali gre, se bodo seznanili še z odstopom ministrice za izobraževanje, znanost in šport Klavdije Markež. Taje odstopila zaradi razkritja, da je prepisala magistrsko nalogo.

V novi številki Mladine Grega Repovž sicer piše o tem, da je izbor Klavdije Markež za ministrico predvsem dober pokazatelj kadrovske politike nove vlade – čeprav je mnogo drugih primernejših kandidatov, priložnost dobijo neizkušeni kadri, ki so od drugih boljši le zato, ker so člani stranke SMC.