Vlado Miheljak: Pretočnica

Paranoidne projekcije v teorijo zarote so očitno naravni sopotnik, pravzaprav zaveznik politikov. Ni sicer jasno ali postanejo politični osebki paranoidni, ker oz. ko vstopijo v politiko ali pa v njo vstopajo, ker so takšni. Paranoidni. To lahko preverjamo pri strankah, ki so postavile (politično) nove nove obraze na ogled. Nove, ki delujejo kot stari: užaljeno, nanašalno. SMC je prepričana, da se je godi krivica, ker so brez popustov observirani in za svoje zdrse kritizirani. Prav tako tudi Združena levica in njene članice. Res je, da stranke desnega političnega pola dobivajo brezrezervno in nekritično podporo in maksimalne popuste pri ocenjevalcih iz desne hemisfere, a na levici na takšen luksuz pač ne morejo računati. Ko spomniš, da je TRS kot konstitutivna stranka Združene levice imela še na predzadnjih volitvah težave z levo samoumestitvijo, so užaljeni. Ko opozoriš, da ni prav posrečeno groziti, da bo prišel čas, ko bodo ljudska sodišča bruhala ogenj, so seveda tudi užaljeni. Ko pripomniš, da je zvezda pomladanskega prestopnega roka na levici, Violeta Tomić, reagirala primitivno, z nacionalističnimi stereotipi zgolj zato, ker jo neka avtorica, ki živi in ustvarja onkraj Kolpe, terja za poravnavo dolga, se odzove na pričakovani način. Namesto, da bi ali spokorjeno povedala, da zdrs obžaluje ali nedvoumno demantirala besede, ki da so ji bile položena v usta, se zateče v paranoidne konstrukcije o fantomskih povezavah in posledičnih motivih podpisanega z neko izvenparlamentarno grupacijo na levici. Ne bi se spuščal v detajle dolžniško upniškega razmerja, čeprav je bilo po pisanju upnice “domače poslovanje” dogovorno in vzajemno ter da je bil tak tudi končni pobot oz. poravnava dolga. Tisto, kar je zavržno, je reakcija Tomićeve, ki je, ko ji je upnica potrkala na poslansko vest in za to vest odmerjeno plačo, za časopis Finance povedala: “V Sloveniji se vse fakture plačujejo na podlagi izstavljenih računov, če kdo misli, da bomo plačevali na roko, razmišlja balkansko. … Zgleda, da pač nekdo, ki živi južno od Kolpe, tega ne razume.” Ko sem ob ekspresnem preskoku podpredsednice DSD Tomićeve na funkcijo predsednice TRS na to spomnil, mi je v odgovoru navedla, da je bila njena resnična izjava bistveno drugačna: “Očitno v njenem svetu poslujejo drugače”. Ni kaj, če drži slednje, potem so jo Finance grdo zmanipulirale. In če so jo zmanipulirale, je odgovorna političarka odločno demantirala izjavo? Ne, Nikakor. Na FB (ne v zadevnem časopisu!), je zapisala, da ji je “žal, da je časopis Finance navedel, da naj bi izjavila, da se je ga. Rudan odzvala „Balkansko”. Izjava je bila narobe razumljena in izvzeta iz konteksta.”. Kakšna akrobacija pa je zdaj to? Ni kategorično zatrdila, da so si Finance to izjavo izmislile, ponaredile in zahtevala popravek, ampak, da ji je žal, da so jo navedle(?!). Žal ti je lahko tudi, ko kdo navede resnične, a neprijetne izjave. In kajpak je izjava izvzeta iz konteksta, še pripomni. Kakšnega konteksta pa? V katerem drugem kontekstu je stigma balkanskega razmišljanja ljudi onkraj Kolpe sprejemljiva?

No, to sploh ni važno. Kajti tisti, ki na to opozori, ima tako ali tako fantomske povezave z neko stranko, ki z njeno (katero njeno že?) ni v ljubezenskem razmerju, je goebelsijanski nabijač, je slogovno blizu neke skrajno desne stranke in je zaslepljen z osebnimi zamerami. Osebnimi zamerami do koga? Do Violete Tomić? Ne se hecat!