Po starem v Stari Ljubljani

Gostilna Druga violina
Stari trg 21, Ljubljana
Tel.: 08 205 25 06
Druga violina gode vsak dan od 8.00 do 24.00.

Ambient:
Prenovljena stara mestna oštarija z nekaj na strateško ulično pozicijo postavljenimi mizami

Napitki:
presenetljivo zanimiva vinska karta s frajersko nizkimi maržami; pivopivce čaka cela kolekcija Bevoga

Dostopnost:
treba se bo malo sprehoditi po mestnih granitnih kockah, za gibalno ovirane je pripravljena rampa za premostitev kar visokega praga

Fino:
praženi krompir s kranjsko klobaso
res ugodne cene

Ne tako fino:
dušena hruška z vinom in medom
površna kuharija

Za cenovni orientir je mogoče dovolj, če zapišemo najdražjo postavko na jedilnem listu: ramstek stane devet evrov.

»Tako rekoč ves svet je vzhičen nad ljubkostjo turistično-gostinske transverzale po Stari Ljubljani, mi pa se delamo, kot da je ni!« so se ob prvih sončnih dnevih raznežili v našem oddelku za načrtovanje inšpekcijskih aktivnosti, in ko se je izkazalo, da noben argument članov posebne enote za izogibanje turističnim pastem tokrat ne bo upoštevan, dežurni ekipi ni preostalo drugega, kot da se je med pretežno z angleščino popisanimi tablami sprehodila od stolnice do sv. Florjana.

V zelo poenoteni ponudbi na ogromne krožnike parkiranih slices of beef with teran sauce and žlinkrofi stuffed pasta in podobnih primerkov nacionalne kulinarike se je starošolska ponudba gostilne Druga violina na ovinku pri Škucu zdela daleč najbolj nezafnana izbira – še posebej, ko je naš vinoznalec na vinski karti uzrl, da buteljke malvazije 2010 zamejskega Edija Kanteta (in Mlečnikovega chardonnaya) prodajajo po 25 evrov, in se je član ekspedicije z najdaljšim zgodovinskim spominom prepričal, da na dani lokaciji še vedno posvečajo posebno pozornost praženemu krompirju, po katerem je nekdaj slovela tu dolga leta kuhajoča gospa Pavla.

Druga violina je načeloma ljubek plac, upravlja ga Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in njegovi varovanci zavzeto pomagajo pri strežbi, poleg rednega obratovanja pa tu poteka cela rajda brezplačnih ustvarjalnih delavnic in posebnih gostinskih dogodkov (ne gre spregledati, da bo prihodnji petek zvečer tu kuhal Borut Jovan; gl. Mladina, 11/2015). Upoštevajoč vse našteto in dejstvo, da imajo seznam dnevne ponudbe razdelan za mesec vnaprej, se zdi, da je nekomu precej jasno, kako se pelje lokal z izrazito poudarjeno socialno noto, in za koncept, cenovno politiko, urejenost lokala, pestrost dejavnosti najdemo le pohvalne besede. Se pa po dveh obiskih zdi, da kar precej v konceptualne temelje Druge violine vgrajene zagnanosti manjka v kuhinji in da je večina ponujenih stvari skuhana po inercijski liniji najmanjšega odpora: nobene potrebe namreč ni, da bi ragu (za sicer korektno) lazanjo kvarili z mega dozo začinke, še manj je nujno isto lazanjo (pa tudi zelenjavne žlikrofe in sirove štruklje) polivati z le malo segreto sladko smetano. In če je ajdova kaša že lepo skuhana (in postrežena z radodarno odmerjeno količino jurčkov), je škoda, da se potem za potrebe enolončnice s teletino preploza do konca. Poleg tega hitro pogrevanje trdega (celo neolupljenega) sadeža še ne naredi dušene hruške v vinu, tako kot pretirano mikrovalovljenje zavitka iz listnatega testa ne naredi ljubljanskega štruklja. Nizke – še posebej glede na lokacijo – cene so lahko opravičilo za klasični jedilnik brez presežkov, ne pa tudi za površno izvedbo. Še posebej, ker zmorejo za prav tako majhen denar prepražiti pavlovsko močno porcijo krompirja s kranjsko klobaso ter speči čisto dostojen ramstek, svinjski zrezek s poprovo omako in babiško preprost biskvit.