17. 4. 2015 | Mladina 16 | Družba
Dolina izkušenj
Če se boste odločili plačati za kakšno mobilno igro, izberite Monument Valley
Eno od arhitekturno zamotanih poslopij, po katerih se sprehaja princesa Ida
Frank Underwood, ki ga v izjemno uspešni nadaljevanki Hiša iz kart (House of Cards) igra Kevin Spacey, z makiavelističnimi prijemi iz sezone v sezono leze po hierarhični lestvici ameriške politične moči. Poleg nenasitne želje po moči, pragmatizma in sposobnosti za reševanje zapletenih vprašanj pa mu je mogoče pripisati še eno kar malce presenetljivo lastnost – v prostem času igra igre. V prvih dveh sezonah je igral prvoosebne streljačine, v tretji, ki jo gledamo zdaj, pa je presenetil z igranjem ene najboljših mobilnih iger tega trenutka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Družba
Eno od arhitekturno zamotanih poslopij, po katerih se sprehaja princesa Ida
Frank Underwood, ki ga v izjemno uspešni nadaljevanki Hiša iz kart (House of Cards) igra Kevin Spacey, z makiavelističnimi prijemi iz sezone v sezono leze po hierarhični lestvici ameriške politične moči. Poleg nenasitne želje po moči, pragmatizma in sposobnosti za reševanje zapletenih vprašanj pa mu je mogoče pripisati še eno kar malce presenetljivo lastnost – v prostem času igra igre. V prvih dveh sezonah je igral prvoosebne streljačine, v tretji, ki jo gledamo zdaj, pa je presenetil z igranjem ene najboljših mobilnih iger tega trenutka.
Ustvarjalci so se izbire lotili premišljeno, saj bi mu brez težav na tablico naložili kako zasvojljivo, a duhovno prazno igro, kot je Candy Crush, kjer uporabnik iz pasti rešuje sladkarije. Underwood bi po liniji najmanjšega odpora predstavljal kliše igralca mobilnih iger, zadovoljnega s ponavljajočim se tapkanjem po zaslonu, brezciljnim nabiranjem točk in oderuškimi mehanizmi neprestanega kupovanja dodatnih pomagal, ki v tej igri omogočajo takojšnje nadaljevanje. Tisti, ki ste igro Candy Crush in njene klone že kdaj igrali, veste, da gre na dolgi rok za zelo prazno izkušnjo, ki lahko meji na zasvojenost, ta pa za seboj potegne nezanemarljive stroške kupovanja pomagal.
A obstajajo tudi mobilne igre, ki skušajo igralcu ponuditi nekaj več. Na lestvico petih najboljših je mogoče uvrstiti kar nekaj naslovov in skupina, ki bi sestavljala takšno lestvico, bi se nedvomno prepirala. Pri večini iger bi se prepir vrtel okoli vprašanja, ali sploh spadajo med najboljših pet. Le pri eni bi bilo to vprašanje povsem odveč in prepir bi potekal le še glede tega, katero od prvih petih mest na lestvici ji pripada.
Ta igra je seveda Monument Valley, ena tistih redkih mobilnih iger, ki se ne zadovoljijo le z nabiranjem točk in podajanjem zgodbe. Skuša doseči nekaj več. Dostaviti skuša izkušnjo. Takšno, kot jo poznamo pri dobrih knjigah, filmih in nadaljevankah, kakršna je Hiša iz kart.
Monument Valley ali po naše dolina spomenikov začne izkušnjo graditi s podobo, ki je fantastična. Slogovno ploščata grafika ni narejena obrtniško, temveč daje občutek, da je pred nami prava likovna umetnina, v kateri moramo nemo princeso pripeljati od točke A do točke B. Na poti nam ne stojijo sovražniki, ki bi jih bilo treba premagati, prav tako nam ni treba nabirati pomagal, ki bi ji olajšala hojo. Vse, kar je treba narediti, je spretno zmanipulirati okolje, sestavljeno iz mostov, stopnic in hodnikov. Skupaj sestavljajo zgradbe, po katerih moramo sprehoditi princeso. A to ni vedno preprosto. Nekatere stopnice, stebre in stene lahko premikamo, možgani pa se še dodatno naprezajo pri tem, da lahko vrtimo tudi celotne zgradbe in da s premiki posamičnih delov menjamo perspektivo. Sistem igranja še najbolj spominja na žive slike slovitega nizozemskega umetnika M. C. Escherja, ki prikazujejo gradbene konstrukcije, ki vedno znova pretentajo oko, saj številne od njih v resničnosti ne bi mogle obstajati. Zato ne preseneča, da ob končnem izdelku, tako kot pri Escherju, tudi pri igri Monument Valley pogosto zastane dih.
V igri vseskozi poslušamo izjemno glasbeno spremljavo z odlično uporabo zvočnih učinkov. Zgodbo o princesinem potovanju pospremijo tudi kratka sporočila, ki jim teksturo dajejo okolja, po katerih se sprehaja. Svetov oziroma zgradb v igri je deset, dodatnih osem pa je na voljo pod imenom Forgotten Shores. Vsaka stopnja stoji sama zase in po svoje zaplete pot do cilja. Nikakor pa ne gre za težko igro, saj to ni njen namen. Tudi tisti, ki niso vešči igranja, bodo prvih deset stopenj končali v uri in pol. To se v primerjavi s potencialno neskončnim igralnim časom igre Candy Crush sliši malo, a takšne neposredne primerjave so zavajajoče. Monument Valley od vas z mikrotransakcijami noče izpuliti denarja, noče, da jo igrate od jutra do večera, ni namenjena sprotnemu igranju, medtem ko čakate na avtobus. Razvijalci te igre so se odločili za preprostejši in poštenejši odnos do igralcev. Za igranje plačate fiksno ceno, štiri evre (dodatek Forgotten Shores stane dodatna dva evra), in v zameno dobite izkušnjo, ki vam bo ostala v spominu. Monument Valley boste tako kot dober film ali roman hoteli izkusiti večkrat.
V poplavi klonov igre Candy Crush in raznoraznih vojaških strategij, ki so v svojem bistvu virtualne casino igralnice, so igre, kot je Monument Valley, nujne. Kritiki so jo izjemno pohvalili in tudi igralci so se odzvali na najboljši mogoči način. Kupili so jo. Za skupno šest evrov princeso popeljemo skozi 18 stopenj, 18 živih Escherjevih slik, 18 svetov, ki jih, potem ko jih izkusimo, težko pozabimo. Večje hvale igri ni mogoče izreči. Da je nastala na mobilnih napravah, je toliko večji dosežek.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.