Vrhovno sodišče: »Ne drži, da nismo bili pozorni na nepristranskost«

Po mnenju ustavnih sodnikov je bil Janez Janša v zadevi Patria deležen nepristranskega sojenja, ker je na vrhovnem sodišču o njegovi krivdi odločal tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, čeprav je bil pred tem javno kritičen do Janše. Z vrhovnega sodišča ugotovitvi ustavnega oporekajo. »Videz nepristranskosti ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije. Videz je treba proučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža,« poudarjajo.

Orkestrirani napadi na sodstvo s strani SDS in drugih organizacij, tako ali drugače povezanih s to stranko, so se izplačali. Ko je ustavno sodišče odločilo tudi o trditvi Janeza Janše, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, je namreč sklenilo, da Masleša o Janši ne bi smel odločati, ker ga je v govoru na sodniških dnevih javno kritiziral.

A kaj je Masleša dejansko storil? Odzval se je na napade na sodstvo. V svojem uvodnem nagovoru je nekatere ljudi poimensko opozoril, da so šli v napadih na sodstvo predaleč – to pa je storil zato, ker v bran sodstvu ni stopil nihče drug, niti predsednik republike ne, je Masleša pojasnil v intervjuju za Mladino.

Zato so z vrhovnega sodišča kritični: »Zdi se, da je Ustavno sodišče zanemarilo okoliščine konkretnega primera ter izhajalo zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku, namesto da bi določilo meje objektivnega standarda videza nepristranskosti,« so zapisali v izjavi za javnost.

Upoštevalo namreč ni niti tega, da se je Masleša poskušal izločiti iz odločanja, vendar so vrhovni sodniki na občni seji odločili, da za to ni razlogov.

Masleša zato ne bo odstopil, še dodajajo z vrhovnega sodišča in opozarjajo: »Strokovna prepričljivost odločb se nahaja v argumentaciji, ne pa v hierarhični umestitvi organa, ki jih sprejme.«

Vrhovno sodišče je v izjavi za javnost še enkrat opozorilo in s tem potrdilo stališče nekaterih pravnikov (denimo Rajka Pirnata v oddaja Tarča na TV Sloveniji) in predsednice okrajnega sodišča v Ljubljani Vesne Pavlič Pivk, da bo »nova doktrina ustavnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela zakonitosti v prihodnosti prav gotovo bistveno vplivala na pregonljivost korupcijskih kaznivih dejanj«.

Čeprav je namreč sodišče v primeru Patria nesporno ugotovilo obstoj znakov kaznivih dejanj, je izpostavilo, da jih redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. »S tega vidika se poraja skrb, s kakšnimi sredstvi bodo pristojni organi v prihodnje sploh še lahko razkrivali in učinkovito preganjali korupcijska kazniva dejanja,« je na tiskovni konferenci dejala predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča.

Preberite si še članek Boruta Mekine o tem, kateri dokazi po mnenju ustavnih sodnikov niso bili dovolj konkretni>>

Celotna izjava za javnost vrhovnega sodišča:

Izjava Vrhovnega sodišča ob odločbah Ustavnega sodišča v zadevi Patria

Vrhovno sodišče se ni in se ne bo vpletalo v politično motiviran diskurz ter odločno zavrača kakršnekoli očitke politične motiviranosti. Nedvomno pa je, da se v taki zadevi odpirajo pomembna strokovna vprašanja. Strokovna prepričljivost odločb se nahaja v argumentaciji, ne pa v hierarhični umestitvi organa, ki jih sprejme.

Po preučitvi odločb Ustavnega sodišča lahko z gotovostjo zatrdimo, da ne drži, da je Ustavno sodišče s temi odločbami izpostavilo napake ali vprašanja, na katere redno sodstvo ni bilo pozorno ali pa se do njih ni opredelilo. Glede na položaj v ustavni ureditvi se je Ustavno sodišče odločilo za drugačno, novo interpretacijo nekaterih zahtevnih strokovnih vprašanj in standardov.

Sodstvo bo odločbe spoštovalo, vključno s sicer neobrazloženim napotilom o spremenjenem sodniku, gotovo pa je, da odločba na načelni ravni sproža več vprašanj, kot pa ponuja odgovorov.

Nova doktrina Ustavnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela zakonitosti bo v prihodnosti prav gotovo bistveno vplivala na pregonljivost korupcijskih kaznivih dejanj ter terja poglobljeno strokovno razpravo.

Preseneča, da Ustavno sodišče ni izkoristilo možnosti, da samo dokončno odloči v zadevi, kar je v preteklosti že storilo. V tako odmevni zadevi bi bilo utemeljeno pričakovati, da bi se opredelilo do vseh pomembnih ugovorov. Tako je teoretično še vedno odprta možnost, da se zadeva vrne na Ustavno sodišče, to pa nato ugotovi drugo kršitev človekovih pravic, ki bi utegnila hipotetično obstajati že sedaj.

V zvezi s kršitvijo načela videza nepristranskosti Vrhovno sodišče pogreša opredelitev Ustavnega sodišča do argumentov občne seje, ki se je pri tem oprla tudi na prakso ESČP. Videz ima res določen pomen, vendar ta ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije. Videz je treba proučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža.

Zdi se, da je Ustavno sodišče zanemarilo okoliščine konkretnega primera ter izhajalo zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku, namesto da bi določilo meje objektivnega standarda videza nepristranskosti. V luči položaja obdolženca ter sistematičnih in orkestriranih političnih pritiskov na sodstvo, je objektivni standard videza nepristranskosti dodatno postavilo zelo visoko. Skozi odločitev v konkretnem primeru je pod vprašaj celo postavilo možnost sistemskega zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v vseh drugih postopkih.