Popaj in špinača

Kdo ne pozna Popaja, in kdo ne ve, da mornar izredno močan postane vsakič, ko vase zvrne konzervo špinače. A zakaj ravno špinača? No, študentom novinarstva je bilo nekoč pri predmetu Vzgoja za medije povedano, da Popaj špinačo je zato, ker je bila letina te zelenjave v tridesetih letih prejšnjega stoletja obilna, animirani film o mornarju Popaju pa način, kako potrošnjo špinače povečati. A to ne drži. Ne drži niti mit, da Popaj špinačo je zaradi visoke vsebnosti železa.

Popaja si je izmislil Elzie Crisler Segar. Pred 86 leti se mornar prvič, in to v stranski vlogi, pojavi v njegovem stripu Thimble Theatre. Že leta 1933 je predvajana prva animirana risanka o Popaju, ki hitro postane eden najbolj priljubljenih risanih junakov Hollywooda. Špinače na začetku ne je.

Čeprav mnogi, celo pridelovalci špinače Popaju pripisujejo zasluge, da se je v ZDA potrošnja te zelenjave v 30. letih dvajsetega stoletja povečala za tretjino, zaslug ni možno pripisati samo njemu. Poraba špinače se je v ZDA povečevala, še preden jo je Segar »dal v usta« silnemu mornarju.

»Še leta 1915 so špinačo v ZDA jedli tako redki, da o tem sploh ni statistike, že leta 1928 pa so jo gojili na skoraj 200 kvadratnih kilometrih ameriških njiv,« piše britanski kriminolog dr. Mike Sutton, ki se je poglobil v to, zakaj Popaj je ravno špinačo. »Avtor stripa pa je špinačo prvič priporočil leta 1931 v "posebnem pismu Popaja mladim bralcem". V njem je med drugim zapisal: "Razlog, zakaj sem tako močan, je špinača, ki sem jo jedel, ko sem bil še otrok." V stripu je špinačo prvič narisal leta 1932.«

Naj poudarimo, da to sicer ne popolnoma izključuje, da je Popaj kaj prispeval k priljubljenosti špinače, vendar je težko "oštevilčiti" ta prispevek.

Težko je tudi sklepati, da je Segar špinačo kot superhrano izbral na pobudo pridelovalcev špinače. O tem namreč ne najdemo nobenih zapisov, zato kvečjemu lahko rečemo obratno – da to najverjetneje ne drži.

Zakaj torej ravno špinača?

Kot kaže, se je avtor stripa o Popaju zavedal, da lahko njegovo delo vpliva na odnos množic do špinače in zelenjave na splošno.

Ko se je odločal za to, katero hrano izbrati, je bil najverjetneje pod vplivom vseameriške kampanje v dvajsetih in tridesetih letih, ki je poskušala destigmatizirati zelenjavo – ta je bila takrat v ZDA dojeta kot »hrana za živali« – in uveljaviti boljše prehranjevalne navade otrok.

Zakaj se je odločil ravno za špinačo, pove kar Popaj, prav v prizoru iz leta 1932: »Polna je vitamina A in to je tisto, kar ljudi dela močne in zdrave.«

Kako je avtor stripa prišel do te ugotovitve, je težko reči. Sutton sklepa, da je to bilo na podlagi ugotovitev znanstvenikov iz leta 1927, da vitamin A, ki je v njej, lahko pomembno pomaga izboljšati prehranjenost otrok.

Dodajmo zanimivost, čeprav gre verjetno za naključje: raziskovalci s švedske medicinske fakultete Karolinska Institutet so leta 2011 ugotovili, da dnevno uživanje 300 gramov špinače pomembno zmanjša porabo kisika pri naporu in obenem v mitohondrijih poveča tvorbo energije za mišične celice. To bi lahko pomagalo tudi Popaju. Vendar razlog za ta vpliv špinače na mišice ni v vitaminu A, kot je mislil Segar, temveč v špinači naravno prisotnih nitratih.

Od kod železo?

Ko iščemo pot špinače v svet Popaja, sicer naletimo na več člankov, ki govorijo o tem, da je avtor stripa špinačo izbral zaradi vsebnosti železa v njej. A to je preprosto izmišljotina.

Mit govori o tem, da je neki nemški znanstvenik že v devetnajstem stoletju storil napako, ko je zapisal, katere hranilne snovi so v špinači. Pri tem se je menda uštel in namesto zapisa, da je v sto gramih špinače 3,5 miligramov železa, zapisal, da ga je 35 miligramov, kar je toliko, kot ga vsebuje rdeče meso. Ta napaka naj bi se nato širila in veljala za resnično vse do leta 1937, ko je bilo ugotovljeno, da je v špinači približno toliko železa kot v drugih vrstah zelenjave. Avtor stripa o Popaju naj še ne bi vedel, da je šlo za napako, in naj bi svojemu »železnemu možu« zaradi te lastnosti privoščil le »železno« zelenjavo.

Dejstvo je, da v stripih železo nikdar ni omenjeno – omenjen je le vitamin A in drugi vitamini.