Vsiljevanje hrupa

»Daljši čas trajajoča izpostavljenost hrupu lahko povzroči negativne posledice v obliki zmanjšane delovne sposobnosti, stresa in nevroz,« piše na spletnih straneh ljubljanske občine. Hrup je v prestolnici težava. A se utegnejo razmere še poslabšati, in to s »privolitvijo« mestne občine: pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta, naj se v naselju okrog Plečnikovega stadiona stopnja varstva pred hrupom zniža z druge na tretjo, je oddelek za urejanje prostora ocenil za »sprejemljivo«.

Pri II. stopnji varstva pred hrupom podnevi hrup ne sme presegati 55 decibelov, kritična mejna vrednost je določena pri 63 decibelih. Pri III. stopnji zaščite je omejitev mejne in kritične jakosti postavljena pet decibelov više. Sprememba je na videz malenkostna, a ker se jakost zvoka povečuje logaritmično, je razlika med stopnjama lahko štirikratna, opozarja Karmen Stariha, predstavnica skupine Ljubljančanov, ki je opazila, kaj se obeta. Za ponazoritev: sesalnik oddaja hrup jakosti 70 decibelov.

Primerjava grafičnega dela veljavnega in dopolnjenega prostorskega načrta pokaže, da se sprememba obeta še drugim naseljem za Bežigradom ter v Šiški in soseski Vodmat v bližini Kliničnega centra. Tako bi se lahko znižala kakovost bivanja 30 tisoč ljudi. Tudi na Rožniku, v gozdu, bi bil po novem hrup lahko večji. »Spremembe so protizakonite. Okoljsko obremenjevanje s hrupom je treba zmanjševati in ne obratno,« je v opozorilu zapisala Karmen Stariha.

»Sprememba stopenj varstva pred hrupom je sistemska in izhaja iz nove karte stanja hrupne obremenjenosti v prostoru in obravnave razvojnih območij, kjer se dolgoročno ne bi mogla zagotavljati vrednosti II. stopnje varstva pred hrupom,« odgovarjajo z občine.

A karta stanja hrupne obremenjenosti za Bežigrad v celoti ne kaže preseganja 55 decibelov, tudi druga območja, kjer se obeta sprememba, so med najmanj obremenjenimi s hrupom. In četudi bi karta kazala povečanje hrupa, znižanje standardov ni rešitev. »Predvidene spremembe edino korist prinašajo investitorjem, ki bodo na račun zdravja in počutja prebivalcev ceneje gradili,« še pravi Starihova.

Pobudo za znižanje stopnje varstva pred hrupom v okolici Plečnikovega stadiona je dalo podjetje Bežigrajski športni park, ki si že več let prizadeva za prenovo stadiona. Gradnje ni moglo začeti, ker mu od agencije za okolje ni uspelo dobiti okoljevarstvenega dovoljenja, saj bi pri gradbenih delih močno presegli dovoljeno stopnjo hrupa. Zaradi spremembe prostorskega načrta naj bi sedaj agencija dovoljenje dala. Mestna občina Ljubljana je sicer poleg podjetja GSA Joca Pečečnika in Olimpijskega komiteja Slovenije soustanoviteljica družbe Bežigrajski športni park.