Igra številk: ne 207, ampak vsaj 702

Slovenija ne bo sprejela 1,15 odstotka migrantov, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že na ozemlju Evropske unije, ampak 1,24 odstotka. To zaenkrat pomeni 495 oseb. K nam naj bi prišli v prihodnjih dveh letih, in sicer iz Grčije in Italije, kamor so se zatekli iz Eritreje in Sirije. Spremenil se ni predlog Evropske komisije, naj Slovenija sprejme tudi 1,03 odstotka oziroma 207 od 20.000 upravičenih do mednarodne zaščite, ki so zaprosili za azil, a še niso na ozemlju EU.

Evropska komisija se je odločila najprej prerazporediti 40.000 Sircev in Eritrejcev, kar je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in so v Grčijo in Italijo prišli v letu 2014, poroča STA. Iz Grčije naj bi jih k nam prišlo 198, iz Italije pa 297.

Po prvotnem predlogu Komisije, predstavljenem sredi maja, bi Slovenija morala – če bo predlog evropske vlade dobil podporo državnih – sprejeti 1,15 odstotka migrantov. Izračun se je malce spremenil, saj so iz enačbe odstranili Grčijo in Italijo, zato bo Slovenija morala biti malce »bolj odprta«.

Migranti naj državnega proračuna ne bi stali veliko, saj bodo države članice za vsako osebo, ki jo bodo sprejele, prejele 6000 evrov iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo.

Predstavljene številke še niso dokončne, niti ne obvezujoče. V Bruslju si želijo, da bi bile. Tudi evropski parlament je v aprilski resoluciji o evropski azilni politiki podprl Komisijo pri načrtu prerazporeditve »bremena« beguncev. A vse članice niso enako naklonjene predlogom evropskih komisarjev. Napovedujejo temeljito razpravo, kar obeta omahovanje in izogibanje odgovornosti.

»To je igra številk. Ukvarjajo se z razseljevanjem migrantov, ne dotaknejo pa se jedra problema – da je treba graditi drugačne migracijske politike,« je za Mladino dejala dr. Simona Zavratnik.

Migrantov in migracij ni možno zaustaviti. Zato je – če se razmere v državah Severne Afrike ne bodo drastično spremenile na bolje – pričakovati reden dotok novih. Tem je treba predvsem zagotoviti, da lahko v Evropo, pa tudi drugam, odidejo po legalni poti, pozivajo različne civilnodružbene iniciative in nevladne organizacije. Posebni ukrepi, ki jih Evropska komisija napoveduje proti tihotapcem z ljudmi, tako sploh ne bi bili potrebni ...