Poimenovanje knjižnice po Balantiču

Matična knjižnica Kamnik se je pred nekaj dnevi z odlokom, ki so ga sprejeli svetniki občin Kamnik in Komenda, preimenovala v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik. Imenovala se bo po pesniku, ki je med 2. svetovno vojno padel kot pripadnik domobranske vojaške formacije. Preimenovanje, ki je potekalo za zaprtimi občinskimi vrati, je v Kamniku povzročilo različne odzive, najostrejši pa je bil Iztok Čebašek, urednik portala Kamnik.info. Zapisal je, da je »poimenovanje knjižnice po častniku kolaborantskih domobranskih enot, ki je aktivno sodeloval z okupacijsko vojsko nacifašističnega zavezništva, ki je v času okupacije uničila več kot 2 milijona in pol slovenskih knjig, nezaslišana politična perverzija posameznikov in lokalno purgarsko-klerofašističnih krogov«.

Čebašek poudarja, da pred preimenovanjem knjižnice ni bilo javnega poziva za zbiranje predlogov ali demokratične razprave. Mestni svetniki pa naj bi bili, kot se to dogaja, piše Čebašek, odločali na podlagi pobude »fantomske civilne družbe«, ki na začetni stopnji sploh ni bila formalizirana, kajti uradno je pobuda »nastala in prišla na občino naknadno«, celo po prvem branju sprememb v zvezi s poimenovanjem knjižnice. Po Čebašku je postopek vodil podžupan Matej Slapar (NSi), ki naj bi bil celo potrdil, da je predlog za preimenovanje nastal na podlagi ustne pobude, kar je, kot piše Čebašek, »v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli«, saj si koalicija ne sme jemati »pravice izključevanja javnosti in javne razprave«. Pobudniki preimenovanja knjižnice naj bi bili posamezniki, ki so »bodisi člani kamniške NSi bodisi tesno povezani z njo«.

Marjan Šarec, kamniški župan, zaradi bolezni menda ni sodeloval v postopku preimenovanje knjižnice, vendar nič ne kaže, da se s to potezo ne bi strinjal. Zgovorna je njegova izjava, v kateri pravi, da kritike preimenovanja prihajajo post festum, in zajedljivo predlaga, naj vsi iz Kamnika in Komende, ki se s preimenovanjem ne strinjajo, zberejo podpise in jih v obliki peticije izročijo na kateri izmed slovesnosti v spomin na dogodke NOB, »saj imam vedno občutek, da nas je tam premalo zbranih«. Če bo dovolj podpisov, se bo župan »osebno potrudil, da bomo ponovno odprli postopek za spremembo«.

In zakaj je preimenovanje knjižnice v Balantičevo sporno? France Balantič (1921–1943), pesnik, rojen v Kamniku, je v zadnjem času v literarnih krogih cenjen avtor, senco nanj pa meče njegovo delovanje med vojno, saj je bil dejaven udeleženec z okupatorjem sodelujočega domobranskega gibanja. Leta 1942 je bil interniran v italijanskem Gonarsu, po izpustitvi iz italijanskega taborišča pa je odšel med vaške stražarje in potem v domobransko vojaško enoto. Leta 1943 je ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem padel v uniformi domobranskega častnika. Kmalu je postal ikona domobranskega izseljenstva v dokazovanju kulturnega odpora proti komunistični revoluciji. Kamničani so mu postavili spomenik pred zdravstvenim domom, nedaleč od rojstne hiše.

Umberto Eco je nekje zapisal, če ga parafraziramo, da fašizem, pa tudi kolaboracija enako zaudarjata, pa naj se imenujeta kakorkoli že.