5. 6. 2015 | Mladina 23 | Komentar
Škofova vloga
Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot
Poveljnik domobrancev Leon Rupnik, esesovski general Erwin Rösener ter ljubljanski škof Gregorij Rožman malo pred domobransko prisego na ljubljanskem bežigrajskem stadionu. Domobranska prisega je glasila: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in proti komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje.«
Ni moj namen, da bi branil novinarja, ki ga dr. Boris Mlakar »naproša«. Niti ne polemika z dr. Mlakarjem. Je pa to »vljudno« ironiziranje zgodovinarja, ki se je vse življenje v glavnem ukvarjal z domobranstvom in čigar vrhunec večdesetletnega dela sta dve knjigi, objavljena magisterij in doktorat (Domobranstvo na Primorskem in Slovensko domobranstvo), vredno komentarja. Je ilustrativen kazalec, seveda ne edini, več stvari. Med drugim tega, kako in zakaj se je zgodilo, da se danes spominjamo konca druge svetovne vojne, ne proslavljamo pa zmage nad fašizmom in nacizmom. Pa tega, zakaj se v cmeravih govorih vodilni politiki na državnih proslavah sploh ne upajo izgovoriti besed »partizanke in partizani«. In da v Ljubljani doživljamo tragikomično reprizo medvojnih protikomunističnih zborovanj, ki jih organizirajo ideološki nasledniki domobranstva in katoliška cerkev. Da je, kot je ostro, a upravičeno, zapisala Tanja Lesničar Pučko, zgodovina v tej državi postala predpražnik, zgodovinarji pa so se odrekli svojemu poklicu, kar je intelektualna strahopetnost brez primere, je odpoved temeljnem same zgodovinske vede. In to v času demokracije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Tamara Griesser-Pečar, Dunaj - Ljubljana
Škofova vloga
Dr. Božo Repe je za zgodovinsko stroko izredno presenetljivo reagiral na zahtevo dr. Borisa Mlakarja, da naj Jure Trampuš za svoje trditve o škofu Gregoriju Rožmanu predloži dokaze. Namesto, da bi kot zgodovinar podprl tako zahtevo, saj je zvestoba dejstvom za zgodovinarja zavezujoča, je napovedal, da bo Mlakar„moral temeljito premisliti o svojem življenjskem delu“. Več
Darko Štrajn, Ljubljana
O škofovi odgovornosti
V potekajočemu razpravljanju v zadnjih treh številkah Mladine o vlogi škofa Rožmana bi kazalo upoštevati tudi njegove aktivnosti v tujini po tem, ko se je izmaknil »komunistični« roki pravice. Gre za dejstva, ki dodatno osvetljujejo njegovo pripadnost naci-fašistični ideologiji. Kot navaja argentinski zgodovinar in novinar Uki Goni v knjigi Resnična Odesa, je v letu 1948 Rožman pomagal ustašem, da so prišli do... Več
Joško Čolnik, Domžale
O škofovi odgovornosti
Dr. Pečarjeva se sklicuje na polresnico, da je »domobranstvo pomožna policijska enota popolnoma v skladu z mednarodnim pravo« hkrati pa ošvrkne Repeta, da je prikrojil mednarodno pravo. Sklicuje se tudi na naročeno in dobro plačano knjigo D. Blumenwitza. Več