Laž o Telekomu

V uredništvu nam je uspelo pridobiti oceno vrednosti slovenskega Telekoma, ki jo je za enega od potencialnih kupcev naredilo eno od vodilnih podjetij na tem področju – zaradi zaščite virov moramo podatke o tej družbi in o kupcu zamolčati. Vendar pa so v tej cenitvi uporabljeni podatki o stanju Telekoma, ki jih je omenjeni kupec pridobil v tako imenovanem data roomu – gre torej za revidirane in nedvomne podatke, ki sta jih kupcu na razpolago dala prodajalec, torej vlada in SDH, ter uprava Telekoma. Gre torej za izvorne poslovne podatke. Pridobljeni dokumenti nimajo nobene oznake o tajnosti, ne razkrivamo jih, ker varujemo svoje vire. A četudi bi bili označeni kot poslovna skrivnost, bi jih razkrili, saj v uredništvu ocenjujemo, da gre za izrazit javni interes za objavo.

Objavljamo torej poslovne podatke in načrte družbe Telekom. Doslej so nas tako predstavniki vlade kot SDH prepričevali, da naj bi bil Telekom goden za prodajo, ker naj bi se v prihodnjih letih začelo podjetje krčiti, da torej brez novih investicij oziroma dokapitalizacije prihaja za Telekom obdobje zatona. To ne drži: že po poslovnem načrtu uprave bodo prihodki Telekoma rasli do leta 2019 po povprečni 3,6 odsotni stopnji, od leta 2019 do leta 2023 pa po oceni cenilcev celo po 4,1 odstotni stopnji. Laž je torej, da je Telekom podjetje, ki je v zatonu.

Eden ključnih kazalnikov pri ocenjevanju podjetij je poslovni rezultat pred amortizacijo (EBITDA). Da naj bi EBITDA ne kazala dobro, če ne bo novih investicij, so nas doslej prav tako prepričevali s strani vlade in SDH. Resnica je nasprotna: presežek poslovnih prihodkov nad odhodki pred obračunom amortizacije naj bi po podatkih Telekoma rasel po 8,3 odstotni stopnji na leto in naj bi vsako leto znašal krepko čez 27 odstotkov. To so rezultati zelo uspešnih podjetij. Telekom torej ne spada med slaba, temveč izredno dobra podjetja. To kaže tudi ocena vrednosti delnice, ki je bila na podlagi teh dejanskih podatkov pripravljena: tako so cenilci ocenili vrednost slovenskega Telekoma na 1,671 milijarde evrov oziroma vrednost delnice na 190,9 evra.

A to še ni vse: omenjena cenitvena družba je naredila tudi oceno, koliko naj kupec plača za eno delnico družbe, če si želi v celoti povrniti vrednost naložbe v štirih letih. Revizorji so ocenili, da bodo tak donos dobili pri ceni v razponu med 94 in 118 evri za delnico. Zakaj navajamo ta podatek? Ker vidimo, da je cena, ki je danes dosežena, bistveno nižja od zgoraj naveden vrednosti Telekoma, je taka, ki kupcu omogoča povrnitev morebitne naložbe v približno štirih letih. To je izredno kratko obdobje.

Cinven je pri pogajanjih takšno ceno tudi dosegel, vlada in SDH pa še zdaleč ne niti realne vrednosti podjetja oziroma delnice. Telekom zavestno prodajajo bistveno pod ceno. V SDH in vladi vedo, kakšna je realna vrednost Telekoma. Vse zgoraj navedene podatke imajo. Vedo, da je Telekom visoko dobičkonosno podjetje. Vedo, da bo Telekom tudi brez zunanjih vplivov (na primer dokapitalizacije) rastel po zavidanja vredni stopnji. Vedo tudi, da je sedanja vrednosti podjetja več skoraj še enkrat višja od ponujene kupnine. Vse podatke, ki smo jih našteli, poznajo – tako kot jih poznajo kupci in njihovi cenilci ter svetovalci. Z drugimi besedami: vlada zavestno, razpolagajoč s podatki, podarja več kot pol milijarde evrov javnega premoženja družbi Cinven oziroma končnemu kupcu, pri čemer že danes ve, da bo Cinven ob tej doseženi ceni investicijo odplačal v štirih letih. Ne morejo se izgovarjati, da tega niso vedeli – če pa vendar te podatke ima tudi javnost inso od tega trenutka naprej razkriti. Pri tej prodaji ne gre za to, da bo Slovenija zaslužila, ampak bo izgubila. Gre za zavestno odločitev predsednika vlade dr. Mira Cerarja.

Na tej točki velja spomniti na 257. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da uradna oseba, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju javnih sredstev sredstev ali razpolaganju z njimi zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.

V primeru prodaje bo tožilstvo moralo proučiti ravnanje odgovornih, tako članov vlade, od predsednika naprej, kot uprave in nadzornega sveta SDH.

Preberite še članek novinarja Boruta Mekine, ki razkriva podrobnosti ocene vrednosti Telekoma>>