Odvisno od politične volje

Ob svetovnem dnevu okolja so okoljske nevladne organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo, zatemnile svoje spletne strani in prekinile svoje telekomunikacijske kanale. Pa ne zato, ker bi si vzele dopust ali varčevale z elektriko. Akcija je bila simbolična: zaradi neustreznih pogojev financiranja jim grozi prekinitev delovanja. Od vseh državnih sredstev, namenjenih nevladnemu sektorju, so okoljske organizacije leta 2013 dobile le 0,07 odstotka. Glede na negativni trend od leta 2005, ko je ta odstotek znašal 0,4, pa grozi nevarnost, da se bo že tako nemogoč položaj še poslabšal.

Usoda okoljskih nevladnih organizacij, ki imajo nadzorno, varovalno in ozaveščevalno vlogo, nosi pomembne posledice ne le za slovensko okolje, temveč tudi za dolgoročno kakovost življenja Slovencev, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Področje okolja je postalo v zadnjih letih še posebej pomembna tema. Evropska unija je z dodelitvijo posebnega dela svoje zakonodaje okoljevarstvu pokazala, da se zaveda močnih pritiskov na okolje v 21. stoletju. Javnomnenjske raziskave prav tako kažejo na visoko okoljevarstveno zavest med Slovenci, nevladniki pa uživajo podporo in zaupanje javnosti.

Kljub temu imajo okoljske nevladne organizacije v Sloveniji najslabšo finančno podporo v shemi državnega proračunskega sofinanciranja, kar resno ovira kontinuiteto vsebinskega dela. Ministrstvo za okolje in prostor namenja programska sredstva le 11 organizacijam, čeprav jih ima v Sloveniji okoljevarstveni status kar petkrat toliko. »Neugoden finančni položaj se odraža na vseh področjih,« pravi Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja. »Kot država zaradi tega plačujemo tudi visoke davke in kazni, saj nekaterih zadev nimamo urejenih po okoljskih predpisih EU. Nazadnje smo po uredbi o odpadni električni in elektronski opremi dobili kazen 8.500 € na dan.«

Zato članice Plana B za Slovenijo zahtevajo ureditev sistemskega financiranja okoljskih nevladnih organizacij, ki je potrebno za ohranjanje strokovnosti in v bran pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike. Za ta namen so razvile program kratko- in srednjeročnih rešitev na podlagi primerjalne analize rešitve težav v dvanajstih državah EU in analize pogojev v Sloveniji, ki ga bodo predstavile najvišjim odgovornim državnim organom. Sogovornici sta poudarili, da so rešitve realne in v skladu s koalicijskim sporazumom trenutne vlade. Končne odločitve bodo torej odvisne predvsem od politične volje, dodajata.