Od višine se zvrti

Restavracija Blejski grad
Grajska cesta 61, Bled
Tel.: 04 62 03 444
V panorami z Blejskega gradu lahko uživate vsak dan od 11. do 22. ure. Rezervirajte, da vam ne bo treba plačati vstopnine na grad.

Ambient:
okusno obnovljena, v svetel, s čipkastimi vzorci naluknjan les odeta restavracija z izjemno stekleno razgledno steno na eni strani

Napitki:
minimalistična, dober ducat polnitev obsegajoča ponudba buteljk, vse na kozarec; kar nekaj zanimivih žganic (kuminovec & co.)

Dostopnost:
s parkirišča za gradom vodi še kakšnih sto metrov strme tlakovane poti in precej stopnic; nedostopno za gibalno ovirane

Fino:
melancanini zvitki z bovško skuto
čokoladni sufle

Ne tako fino:
jelenov tatarski
jagenjčkove zarebrnice

Ekskluzivnost lokacije se izraža tudi v cenah: za hladno, toplo, glavno in sladico se evrski števec hitro zakotali severno od kote 50.

»Toliko bledih ljudi na kupu pa še ne! Le kdo bi vedel, ali je to zaradi višinskih selfijev ali zaradi kuharije?« je na sindikalnem pikniku kaskaderske sekcije Konzumovih veteranov čez na Kongresni trg parkirano dvigalno-jedilno domislico zabavljal eden od udeležencev, medtem ko je drugi besedo bled vezal na informiranje zainteresiranih o obnovljeni restavraciji na še eni višinski lokaciji – Blejskem gradu. In ker za hrano na obeh skrbijo v najprominentnejši slovenski gastro dinastiji (in je Dinner in the sky mandat v Ljubljani za zdaj že končal), je čelništvo zapovedalo urno preverko storitev na eni od najprominentnejših lokacij slovenskega turizma.

Razgled skozi veliko panoramsko steklo, ki goste čaka desno od vrat v prenovljeno restavracijo, je res impozanten, še posebej, če pogledajo proti otoku, saj bi v domovini težko našli lepšo veduto. Sprehajanje oči po jedilniku restavracije že zahteva malo več truda, ker so jedi na njem razpršene po precej svojeglavem ključu, predvsem pa v oči zbodejo višinsko zastavljene cene, za katere je bilo upati, da so bolj kot z najemnino in lokacijo pogojene s kakovostjo pripravljenega. Pa ni čisto tako: na ducat evrov ocenjen jelenov tatarski biftek je bil tako žalostno sive barve in tako drobno mlet, da je bil najprej videti kot pašteta, in kljub okusu, ki so ga gor lepo držala gorčična semena, dopolnjevala pa svežina priloženih malin in borovnic ter sladko začinjeni ostružki koromača, tega krožnika nismo – če parafraziram hišnega žiranta Masterchefa – z veseljem pojedli in plačali. Smo pa zato uživali v lahkotnosti tankih rezin jajčevca, v katere je bila zavita s pinjolami zmešana bovška skuta, vse skupaj pa je frišala fina hladna paradižnikova salsa, ki je bila čisto nasprotje preškrobljene, goste omake, na kateri so počivali trikotni, s skuto polnjeni zeleni ravioli in lepo pečeni, sladkasti repki kozic. Soočenje glavnih jedi je – predvsem zaradi priloženega gorčično-paradižnikovega reliša – dobil v bučnih semenih povaljan (malo preveč) ocvrt piščančji file, obljubljena rožnatost sicer okusnih jagenjčkovih zarebrnic je ostala v neposredni bližini divjačinsko rdeče barve prej opisanega jelenovega tatarca, neznano kam pa se je izgubila tudi obljubljena pikantnost precej preveč na zob skuhane oranžne leče. Ako Jezerškova ekipa na koncu ne bi postregla v nulo pripravljenega čokoladnega sufleja in propisne, pametno malo pomanjšane izvedenke originalne blejske kremšnite, bi bili nad ponujenim že kar malo razočarani. Tako pa se za zdaj razhajamo z oceno korektno in jim – če želijo uspeh restavracije gojiti ne le na prednastavljenih menijih za turistične skupine, ampak tudi na ponudbi a la carte – polagamo na dušo, da bo za tako visoko nastavljene cene treba precej natančneje kuhati. Hotel Triglav namreč ni daleč, pa tudi razgleda nima slabega.