O omejevanju oderuških najemnin

Berlin je nedavno sprejel zakonodajo, ki najemodajalcem v prestolnici preprečuje zvišanje najemnine novim najemnikom za več kot deset odstotkov od lokalnega povprečja. Ta omejitev je že veljala za obstoječe najemnike – kar je tudi eden od razlogov, da so številni obsojeni na stara in majhna najemniška stanovanja, saj si nove najemne pogodbe zaradi višjih najemnin ne morejo privoščiti. Z novim ukrepom skušajo mestne oblasti omejiti trend vrtoglavega zviševanja najemnin, ki je v Berlinu med najhitrejšimi v Evropi. Povprečna najemnina v nemški prestolnici je namreč od 5,5 evra na kvadratni meter v letu 2005 narasla na devet evrov v letu 2014.

Podoben ukrep si je v Sloveniji žal težko predstavljati, saj je trg nepremičnin neurejen. Po podatkih Geodetske uprave iz leta 2014 se cena za garsonjero ali enosobno stanovanje v slovenski prestolnici giblje med 150 in 300 evri, za dvosobno stanovanje med 250 in 380 evri, za trisobno pa med 360 in 480 evri.

Nepremičninske agencije povprečne cene za stanovanja v Ljubljani ocenjujejo veliko višje. Bolj realno.

Podobno menijo v Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana in potrjujejo, da zasebni najemni sektor v Sloveniji ni ustrezno reguliran, verodostojnih podatkov pa nimajo, ker je bil register najemnih pogodb ukinjen z novelo stanovanjskega zakonika leta 2008. »Kasneje je začela voditi podatke o sklenjenih najemnih pogodbah Geodetska uprava Republike Slovenije, pri čemer je splošno znano, da v tej evidenci niso zajeti podatki o vseh oddanih stanovanjih,« pravijo na skladu.

V Sloveniji zakonodaja delno omejuje višanje s t. i. oderuško najemnino, ki za več kot 50 odstotkov presega povprečno tržno najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo stanovanj. A Tanja Šarec iz Združenja najemnikov Slovenije opozarja, da najemnine v tržnem najemu niso maksimirane, urejal naj bi jih trg. »Oderuško najemnino podobno kot v Nemčiji določa stanovanjski zakon, vendar višine najemnin na določenem področju nihče ne spremlja, zato oderuška najemnina ni opredeljena,« pojasnjuje.

Šarčeva poudarja, da so na področju stanovanjskih zadev v večini evropskih držav pomembna združenja najemnikov, ki skrbijo za zastopanje interesov najemnikov in soustvarjajo najemniško politiko. Pa v Sloveniji? »Sedanja najemniška ureditev v Nemčiji in sosednji Avstriji je z vidika najemnikov socialno naravnana, omejujoča za lastnika stanovanja in za slovensko uradniško pamet nerazumljiva,« pravi predsednica Združenja najemnikov, ki je do slovenskega Nacionalnega stanovanjskega programa kritična, saj ne ščiti šibkih. Ministrstvo za okolje in prostor po njenih besedah ne upošteva predlogov združenja, da bi se bilo treba v Sloveniji glede stanovanjske politike zgledovati po dobrih praksah evropskih držav.