»Vojna se zanje začne, ko vsi odidejo«

»Fatima Asfour sredi ruševin svojega stanovanja v Khan Younisu, Gaza, drži fotografije sinov, Rameza (26) in Ahmeda (25), obeh domnevno mrtvih po potopu ladje pri obali Malte. Do danes še vedno ni prejela nobene uradne novice v zvezi z njuno usodo, potem ko sta se septembra podala na beg iz Gaze v Evropo,« se glasi opis zmagovalne fotografije letošnjega festivala Slovenia Press Photo. Avtor Matic Zorman jo je posnel septembra 2014 ob že šestem obisku Gaze od leta 2010, ko se je prvič podal tja, da bi nadaljeval reportažo o palestinskih otrocih iz rehabilitacijskega centra Soča.

Fotografija v popolnosti predstavlja Zormanovo fotografsko poslanstvo. Svetu ne želi prenašati krvavih podob vojne in izmaličenih trupel, ali kot se sam izrazi − ne želi delati vojne pornografije. Želi pokazati trpljenje ljudi, ki ostane po vojnem opustošenju. »Za ljudi, za civiliste, se vojna začne šele potem, ko eksplodira zadnja bomba. Med vojno so prisotni mediji, fotografi, potem pa vsi odidejo. Ampak šele po vojni se zares začne trpljenje,« razlaga komaj 28-letni fotograf, ki diha s prebivalstvom Gaze in upa, da bo njegovo delo prebudilo zavest o razsežnostih situacije, v kateri Palestinci živijo iz dneva v dan. »Kdo je poročal o tem, koliko otrok je pozimi zmrznilo v Gazi? Vojna poleti 2014 je bila odmevna, a to je tudi vse, kar je bilo o dogajanju povedano,« je nad medijsko pokritostjo trpljenja v Gazi razočaran Zorman. Sam želi opozarjati na tihe posledice, statistika ga ne zanima: da je v Sredozemskem morju umrlo 700 beguncev, pove zelo malo – Zorman dokumentira, kaj to pomeni za družine umrlih. Za Fatimo, ki v brezizhodni Gazi iz dneva v dan pričakuje novice o sinovih, ki sta v iskanju boljšega življenja najverjetneje utonila.

A na žalost te zgodbe malokoga zanimajo, ker za razliko od krvi ne prinašajo denarja. Tudi zato mu nagrada za zmagovalno fotografijo pomeni toliko več. »Po eni strani se počutim absurdno, da pošiljamo fotografije trpečih ljudi na fotografske natečaje. Ampak ker se o tem ne poroča, je to zame način, da pride tematika v ospredje,« pravi. Njegovo delo prepoznavajo tudi v tujini – serija, katere del je zgornja fotografija, je bila nagrajena na največjem mednarodnem natečaju v Rusiji za mlade dokumentarne fotografe The Andrei Stenin International Press Photo.

Ali bodo mlademu fotografu nagrade prinesle tudi nove priložnosti za prenašanje neslišanih zgodb palestinskega ljudstva, ne ve. Biti mladi fotoreporter danes ni lahko in za vstop v Gazo sta potrebna velik trud in močna želja, še posebej brez podpore in finančnega zaledja medijskih agencij. A Zorman se ne da in zagotovo bo kmalu na vrsti tudi sedmi obisk pri njegovi »drugi družini« – kljub temu da »moraš iti čez pekel, da prideš v pekel«.