Novodobni taksiji z grehi

Uber je tisto startup podjetje, ki skuša posodobiti prevoze in taksi službe pripeljati v dobo interneta. Njihov poslovni model je sila preprost, saj nudijo le infrastrukturo povezovanja tistih, ki bi se peljali, in tistih, ki bi radi prevažali. Infrastruktura sta v mobilni dobi seveda mobilna aplikacija in plačilni sistem, ki povezujeta voznike in stranke. Uber deluje že v več kot petdesetih državah po svetu, vrednost podjetja je ocenjena na 40 milijard evrov in nič ne kaže, da bi se njihova širitev kmalu ustavila.

Težava Uberjevega poslovnega modela se začne, ko podrobneje pogledamo voznike. Ti niso zaposleni, no, vsaj tako si njihovo delovno razmerje razlaga Uber. Vozniki naj bi bili pogodbeni sodelavci, ki jih podjetje torej najame le takrat, ko vozijo. Takrat morajo tudi zaslužiti dovolj, da se preživijo. To jim seveda ne uspe vedno in na račun tega so se Uberju že dostikrat uprli. Zadnji tak primer je voznica v Kaliforniji, ki ji je urad za delo dal prav, ko je trdila, da je pri Uberju zaposlena in ni le pogodbena sodelavka.

Uberjevi vozniki so se znašli na meji med sistemom zaposlitve, kot jo poznamo danes, in težnjami Uberja, ki bi rad pojem zaposlitve razširil tako, da delajo preko pogodbe, a klasična zaposlitev to pač ni. Tako naj vozniki ne bi pričakovali preveč »formalnega odnosa«, torej plačevanja socialnih prispevkov ali pa zavarovanja v primeru nesreče.

Slednje naj bi sicer Uber nudil, a je le redko jasno, kako se njihovo videnje ujema s predpisi v državah, kjer delujejo. Pri nas morajo imeti recimo taksisti licenco, v nasprotnem primeru so kaznovani. Podobno je v večini evropskih držav. Tožbe proti Uberju pa se množijo, najbolj odmevne so bile v Italji in Nemčiji, kjer so taksisti uspešno dosegli začasne prepovedi delovanja Uberja.

Poleg neurejenih delovnih razmer se je Uber še nekajkrat izkazal kot podjetje brez pravega občutka glede tega, kaj je prav in kaj ni. Konec lanskega leta je Emil Michael, eden vodilnih pri Uberju, predlagal oblikovanje skupine, ki bi skušala najti informacije za diskreditiracijo do podjetja kritičnih novinarjev. Dosti bolje se niso vedli niti do svojih konkurentov, saj so lanskega oktobra zaposlenim pri Uberju naročali in nato preklicali več kot 5000 voženj pri konkurenčni storitvi Lyft. Tako so konkurenčne voznike zamotili, da v tistem času niso mogli opravljati svojega dela.

Uber je podjetje, ki se širi z neverjetno hitrostjo, borzni analitiki mu vsak mesec dodelijo višjo vrednost, do zaposlenih pa se obnaša, kot da ne bi šlo za ljudi; kritike skušajo utišati, konkurenci pa mečejo pod noge polena. Na spletni strani 24ur.com so Uber vprašali, ali nameravajo priti v Slovenijo in dobili odgovor: »Ljubljana in Maribor nista nobena izjema. Ves čas proučujemo vse naše možnosti, vključno s tistimi v Sloveniji.«