Nazaj k naravi

Obiskovalci kampov so se v zadnjih letih precej spremenili. Za taborjenje, za katero smo se včasih odločali predvsem tisti, ki smo imeli bolj ali manj prazne žepe, se vse pogosteje odločajo tudi premožnejši. Tako ni čudno, da je v svetu, pa tudi pri nas, zaznati hitro rastoči trg t. i. glamping ekoturizma. Gre za novodobni način luksuznega taborjenja, namenjenega predvsem tistim fičfiričem, ki sicer radi taborijo, a imajo še rajši udobje oz. se mu niso pripravljeni odpovedati. Tisti manj spretni pri postavljanju šotorov in z odporom do mokrih spalnih vreč se danes lahko zatečejo denimo v že postavljeno hišico na drevesu ali pa v lično zgrajen šotor, pokrit z leseno streho, v katerem je nameščena udobna postelja. Po doživljajsko prenočitveno izkušnjo pa se lahko odpravijo tudi v ogromen vinski sod, kakršnega najdemo v Vinski vasi Term Ptuj in ki na prostem ponuja prav vse udobje hotelske sobe.

Z glampingom so se prvi v Sloveniji pozabavali na Bledu. Pred petimi leti je tako v Campingu Bled nastala ekološka vasica Gozdne vile – trikotne kožarice, tradicionalna lesena prebivališča gorenjskih oglarjev, ki so namenjene preživljanju prostega časa po načelu enostavno in naravno, vendar udobno. Avanturistično, romantično in ekskluzivno obliko glamping turističnega naselja, kakršnega pri nas še nismo imeli, lahko od lani najdemo tudi v tamkajšnjem ekološkem turističnem resortu Garden Village Bled. Ta prav tako ponuja udobno bivanje v neposrednem stiku z naravo. V Vrtni vasi, v bližini Blejskega jezera, v krošnjah dreves najdemo očarljive drevesne hiške, na pomolih vzdolž potoka in ribnika pa avanturistične in tudi nekoliko razkošne šotore. »Macesen, uporabljen pri gradnji, je izključno lokalni, prav tako so iz okoliških krajev obrtniki, delavci in zaposleni,« pravijo v Garden Village Bled, kjer imajo tudi samooskrbni vrt, in vse, kar zraste na njem, gostje lahko pojedo. Okolico so dodatno zasadili tudi z užitnimi grmovnicami in sadnimi drevesi. No, na posestvu pa imajo tudi plavalni ribnik, ki se čisti s pomočjo rastlin, ki filtrirajo vodo. Primerna popestritev torej za vse, ki so naveličani namakanja v kloru. Ob njem imajo tudi posebno restavracijo, v kateri so postavljene mize, ozelenjene s travo. Gre za ekskluzivno lokacijo in prenočitve imajo praktično razprodane že za vso sezono, pravijo. Gostje, ki prihajajo iz vsega sveta, slovenskih je bilo lani le okrog 17 odstotkov in toliko naj bi jih bilo tudi letos, pa izkušnjo bivanja v Vrtni vasi menda opisujejo kot pravljično.

Zdaj nam je že jasno, da je pri glampingu zelo pomembna inovativnost. Res frajerske nastanitvene zmogljivosti v prenovljenem hlevu, fensi kozolcu in luksuznih hišicah na drevesu tako ponujajo v Logarski dolini. V tamkajšnjem kreativnem penzionu Raduha, nad katerim bdi vrhunska kuharica Martina Breznik, katere kuharija je navdušila prav vse dosedanje Konzumove odprave v tiste konce, kar ste lahko že večkrat zasledili na Mladininih straneh, se trudijo za butični turizem. »Pri nas gre za celotno doživetje, arhitekturno z umeščenimi objekti v prečudovito naravo, kulinarično, za katero skrbi že četrta generacija, in seveda naš odnos in način življenja, ki ga gost deli z nami,« pravi Breznikova.

Po pravo doživetje pa se lahko odpravimo tudi v središče Slovenije. Direktor Pustolovskega parka Geoss Miloš Kimovec je letos v krošnjah tamkajšnjih dreves postavil platoje, na katerih si lahko priredimo piknik ali pa se tam odločimo celo prespati. Za eno noč, kajti adrenalinski park za zdaj še ne zagotavlja udobja pravega kampa, nima denimo tušev, toalete pa so nekoliko oddaljene od krošenj, ki so namenjene spanju. Tisti bolj adrenalinsko razpoloženi pa lahko čisto posebno zgodbo tam izkusijo tudi v visečem šotoru, ki si ga je Kimovec zamislil po vzoru postelj, ki jih, kadar jih v steni ujame noč, uporabijo plezalci. Ob morebitnih aktivnostih v njem ne boste doživeli morske bolezni, zagotavlja inovator in dodaja, da pa se prav vsak premik v visečem šotoru čuti. Prvi obiskovalci so menda že navdušeni nad robinzonsko izkušnjo, pri kateri veliko vlogo igrajo stik z naravo, nočno prisluškovanje življenju in živežu v gozdu, spogledovanje z zvezdami in tudi zgodnje jutranje bujenje ob glasnem ptičjem petju. Za tiste bolj nerodne, ki ste med branjem že pomislili na to, da bi se med spanjem gotovo skotaliti z drevesa, povejmo, da so možnosti za kaj takšnega menda praktično nične, saj bi bili, kot pravi Kimovec, ves čas privezani z varnostnimi pasovi.

Nazaj k naravi kliče tudi bovški ekokamp Korita. Eden najbolj izvirnih kampov v Sloveniji, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka, tik nad reko Sočo, in poleg tradicionalnega kampiranja ponuja tudi možnost prenočitev v soških posteljah – lesenih hišicah, v katerih so postavljeni manjši šotori, opremljeni s posteljami, pa tudi v visečih šotorih. Še bolj avanturistični gostje pa lahko prenočijo kar v viseči mreži. In še cel kup bolj ali manj luksuznih možnosti za počitnikovanje je zraslo po vsej Sloveniji in v prihodnjih letih lahko pričakujemo še večjo ponudbo za uživače in ljubitelje narave, ki jih običajna turistična ponudba več ne prepriča. Vračanje k naravi je namreč v trendu.