Pozabljeni UTD

Nizozemsko mesto Utrecht bo začelo poskus, s katerim namerava ugotoviti, ali bi koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v družbi deloval. Utrechtski poskus bo preverjal domnevo, da prejemniki UTD opuščajo zaposlitev, pravi dr. Igor Pribac z ljubljanske Filozofske fakultete. Skupina ljudi, ki že prejemajo socialno pomoč, bo na mesec dobivala po 900 evrov na posameznika oziroma nekoliko več na par ali družino. Od približno 300 ljudi, vključenih v poskus, jih bo 50 prejemalo pomoč brezpogojno, za tri druge skupine bodo veljali različni pogoji in pravila za prejemanje pomoči, poleg tega bo ena skupina kontrolna.

Poskus ni popolnoma nov. Kot pojasnjuje Branko Gerlič, koordinator sekcije za preučevanje in promocijo UTD v društvu za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, ima največja zvezna država ZDA Aljaska neko obliko UTD na skromni ravni že desetletja. Poskus uvedbe UTD je potekal tudi v nekaterih drugih državah, recimo v namibijski vasi Otjiwero s približno 1000 prebivalci pod pokroviteljstvom nemške protestantske cerkve. »Učinki so bili izjemno pozitivni: stalna podhranjenost otrok se je zmanjšala za več kot 70 odstotkov, obisk šol se je za enak odstotek povečal, samozaposlitev, zlasti žensk, se je neizmerno povečala.«

O zamisli smo v Sloveniji, pa tudi na ravni Evropske unije že razpravljali. Leta 2013 je potekala evropska državljanska pobuda, v okviru katere so pobudniki zbirali podpise za pridobitev podpore evropske komisije pri uvedbi UTD. Žal jim ni uspelo zbrati potrebnih milijon podpisov, so pa v šestih državah dosegli nacionalno kvoto: med drugim tudi v Sloveniji, ki se je znašla v samem vrhu po deležu zbranih podpisov glede na število prebivalcev. V Sloveniji smo o morebitni uvedbi UTD začeli razpravljati veliko prej, leta 2010 pa je pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj nastala študija, v kateri je avtorica dr. Valerija Korošec ugotovila, da ni »nobenega razloga, da Slovenija v tem pogledu ne bi mogla postati vzor celi Evropi in prva uvesti UTD … UTD lahko postane tista stabilna točka v našem sistemu, ki nam bo omogočila premik v družbo, v kateri je vsakemu članu zagotovljena možnost preživetja.«

Pet let pozneje je jasno, da je Slovenija ta vlak zamudila. Nekatere druge evropske države dejavno raziskujejo možnosti uvedbe UTD – poleg Nizozemske je dejavna tudi Švica, ki leta 2016 načrtuje referendum o uvedbi –, v Sloveniji pa razprava zamira. Gerlič je prepričan, da bi pri nas UTD lahko uvedli takoj, v državi bi lahko potekal pilotni projekt na evropski ravni. »Ker pa je to seveda politična odločitev in žal ne odločitev zagovornikov in aktivistov, moramo doseči raven, ko bo zamisel ponotranjila tudi politika.«