20 let po genocidu …

Letos mineva 20 let od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. V Srebrenici, ki so jo Združeni narodi v času vojne v Bosni in Hercegovini razglasili za »varovano območje«, so sile bosanskih Srbov julija 1995 ubile nekaj več kot 8000 Bošnjakov.

Med žrtvami so bili tudi mati, oče in brat nekdanjega prevajalca Združenih narodov Hasana Nuhanovića.

»Ne želim se poglabljati v to, kakšni vzgibi in spodbude ženejo ljudi, da storijo tak zločin, kajti če skušam najti vzgib za množični zločin, tega racionaliziram. Zločina pa nikakor ni treba racionalizirati, treba ga je kaznovati,« je Nuhanović povedal v intervjuju v letošnji posebni poletni številki Mladine, ki je ravno izšla.

Zadnjih 20 let si je prizadeval, da zločin v Srebrenici ne bi ostal nekaznovan, in pri tem deloma uspel. Nizozemsko vrhovno sodišče je razsodilo, da je Nizozemska odgovorna za smrt njegovih družinskih članov. Te so nizozemski pripadniki modrih čelad poslali iz vojaške baze v varovanem območju Združenih narodov v roke bosanskim Srbom, kjer jih je čakala smrt.

Pravo je edino sredstvo, s katerim lahko svojci žrtev poiščejo vsaj delno zadoščenje. Ne samo to – je tudi edino sredstvo sankcioniranja storilcev zločinov.

A v Haagu so se Nuhanovića, iskalca pravice, odločili utišati. Te dni je bila v Haagu konferenca, na kateri so najvišji politični in vojaški predstavniki, ki so bili od leta 1993 do 1995 vključeni v sprejemanje odločitev glede Srebrenice, skušali rekonstruirati dogodke v Srebrenici s pomočjo še neobjavljenih dokumentov. Edino logično bi torej bilo, da so pri tem navzoče tudi priče teh grozot. A Nuhanovića so organizatorji obvestili, da njegova udeležba ni več zaželena, saj bi bila njegova navzočnost lahko neprijetna za druge udeležence.

Ker se je Muhamed Duraković, prav tako preživeli iz Srebrenice, konference lahko udeležil, se kot vzrok za »neprijetnost« Nuhanovićeve udeležbe ponuja predvsem njegovo iskanje pravice na sodiščih v preteklosti. Kaj torej to sporoča svojcem žrtev vojnih zločinov? Vaše sodno preganjanje vojnih zločincev je za nas neprijetno?

Srebrenica se ne sme ponoviti. Edina pot do preprečevanja podobnih katastrof sta zavedanje in ohranjanje spomina na grozote. V spominu preživelih je še kako živa, v zavesti mednarodne skupnosti pa bledi in postaja neprijeten opomnik. »Ne smemo dovoliti, da smo samo objekt v razpravah o genocidu, ki je bil storjen nad nami. Biti moramo subjekt v razpravah – to, kar imamo mi povedati, je verjetno veliko pomembnejše od tega, kar imajo povedati organizatorji in vsi ostali udeleženci skupaj,« razočaran odgovori Nuhanović na vprašanje, kako komentira umik vabila.