Kdo bo pa denar tiskal?

Vse bolj verjetno je, da bo Grčija opustila evro in se vrnila k nekdanji denarni valuti, drahmi. A če se to res zgodi, kdo bo drahme tiskal? Zdaj že bivši grški finančni minister Janis Varufakis je pred odstopom opozoril, da država nima več strojev za tiskanje drahem, ker so jih uničili kot zagotovilo, da ne bodo opustili uporabe evra.

To izjavo je seveda treba jemati z zadržkom. Varufakis je z njo želel zgolj podkrepiti stališče, da si Grčija ne želi izstopiti iz evro območja in da jo v ta korak silijo drugi. Za tiskanje bankovcev se uporabljajo popolnoma običajni tiskarski stroji, ki pa so zaradi preprečevanja zlorab dostopni samo akreditiranim tiskarnam. Evrske bankovce tiskajo v šestnajstih strogo varovanih tiskarnah po Evropi, ki so pod nadzorom Evropske centralne banke. V teh tiskarnah izvajajo redne in izredne kontrole, stroge varnostne ukrepe in stalen nadzor kakovosti.

Zanimivo je, da je ena od njih locirana v Grčiji; ostale so v zahodnoevropskih članicah, evrske kovance pa izdelujejo v državnih kovnicah. Slovenija nima lastne kovnice – za nas kovance izdelujejo v drugih evropskih državah. Ko smo leta 2007 prevzeli evro, so nam kovance izdelali v finski kovnici, danes pa nam jih izdelujejo v kovnici v nizozemskem mestu Utrecht.

Vendar je treba vedeti, da niti bankovci slovenskih tolarjev niso bili natisnjeni v Sloveniji; pri nas so tiskali zgolj vrednostne bone. Posameznik seveda ne more kupiti plošč za tiskanje denarja in kalupov za ulivanje kovancev, prav tako ne more kar v trgovini kupiti materialov, potrebnih za izdelavo denarja, in varovalnih elementov.

Vsi procesi in materiali so zaščiteni in za navadne državljane težko dostopni, da ne bi prišlo do ponarejanja denarja. Iz tiskarn in kovnic, ki so pod stalnim, strogim nadzorom ECB, denar razpošiljajo v nacionalne centralne banke, te pa ga razdelijo vsem ostalim bankam v državi.