24. 7. 2015 | Mladina 30 | Komentar
Plan B za Evropo
Če je grška vlada vedela za velik interes druge strani, da jo v pogajanjih popolnoma poniža, zakaj se na to možnost ni pripravila?
»Varčevanje goji fašizem«: Demonstracije pred nemškim veleposlaništvom v Londonu, 15.julij
© Profimedia
Kot sta grški referendum 5. julija in zmaga naprednih sil (»ΌΧΙ«) evropsko levico združila, tako jo je kapitulacija grške vlade le nekaj dni kasneje spet razbila. V grobem so se oblikovali trije tabori. Nekateri so v kapitulaciji videli izdajo ljudske volje in »pristnega levičarstva«. Drugi so jo razumeli kot domala herojsko odločitev, ki jo je bilo resda težko sprejeti, vendar bi vsaka druga odločitev vodila v gotovo pogubo. Ocena tretjih, ki se jih vse prerado zamenjuje s člani prvega tabora, pa je bila kompleksnejša. Drži, odločitev, ki jo je sprejel krog Aleksisa Ciprasa, je bila težka, a pod danimi pogoji nujna. Sprejeta namreč ni bila v zgodovinskem vakuumu, ampak po tem, ko je Evropska centralna banka teden dni pred referendumom grškim bankam nehala povečevati obseg izredne likvidnostne pomoči (Emergency Liquidity Assistance; ELA), kar je grško vlado prisililo v zaprtje bank in uvedbo kapitalskih kontrol. In sprejeta je bila pod grožnjo prisilnega izstopa iz območja evra, na katerega Grčija ni bila niti približno pripravljena. Vendar, tako člani tega tabora, je bila ta situacija predvidljiva, grška vlada pa bi jo lahko, če bi se tako odločila, pričakala pod zelo drugačnimi pogoji, ki bi nabor njenih možnosti razširili vsaj še z eno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.