31. 7. 2015 | Mladina 31 | Komentar
O škofovi odgovornosti
Najnovejše razčlembe prepričljivo dokazujejo, da je bilo vodstvo Slovenske ljudske stranke v času pred napadom sil osi na Jugoslavijo trdno prepričano o zmagi Hitlerjeve nacistične Nemčije
Potem ko v 30. številki Mladine (24. julij 2015) nisem več zasledil nobenega prispevka v zvezi s polemiko o vprašanju delovanja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v času okupacije, ki jo je sprožil kolega dr. Boris Mlakar (Mladina, 29. maj 2015, št. 22), sklepam, da jo imajo vsi dosedanji razpravljalci za zaključeno. Moj namen seveda ni ponovno posegati v njihova izvajanja, temveč jih zgolj dopolniti z najnovejšimi ugotovitvami, do katerih se je dokopala zgodovinska znanost v zvezi z oceno Rožmanove medvojne podobe. Tako izrabljam priložnost, da opozorim na nekatere vidike Rožmanovega medvojnega političnega delovanja v prvih mesecih okupacije. Začetno obdobje v polemiki sicer ni bilo posebej izpostavljeno, je pa prvotni odziv na tragične aprilske dogodke za verodostojno presojo celotne škofove medvojne drže ključen, predvsem zaradi dejstva, ker je njegovo ravnanje (razumljivo v sklopu celotne tedanje politike predvojnih strankarskih elit na čelu s predvojnim banom Dravske banovine dr. Markom Natlačenom) znatno bolj usodno vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov med okupacijo, kot pa je vprašanje Rožmanove vloge pri nastanku vaških straž in kasneje slovenskega domobranstva, o katerih je v pretežni meri tekla izmenjava mnenj med različnimi razpravljalci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.