Ne spomeniku?

V Državnem zboru so že drugič obravnavali sprejetje zakona z enako vsebino glede dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Spraševali so se, kako zagotoviti finančna sredstva, vendar ni bilo dokončne odločitve.

Predlagam, da se k financiranju pozove slovensko katoliško cerkev, ki po odločbah naših sodišč o vračilu premoženja, razpolaga z velikanskim gozdnim in drugim bogastvom.

Bilo bi prav in pošteno, da tudi Cerkev prevzame svoj del krivde za tragično usodo pobitih in se vsaj malo oddolži tako, da prispeva s financiranjem omenjenega zakona. V tistih prelomnih časih je bilo namreč iz vseh prižnic v Ljubljanski pokrajini slišati hujskaške pozive proti OF. OF ni ločevala med vernimi in nevernimi, saj so bili njeni ustanovni člani tudi Krščanski socialisti, ampak je združevala vse zavedne Slovence v borbi proti okupatorju. Na ta način so zavedli nič koliko dobrih ljudi in so krivi za bratomorno vojno na naših tleh in posredno tudi za tragične posledice po vojni.

Sodišča naše države, ki smo jo med 2. svetovno vojno ubranili pred nacističnimi in fašističnimi zavojevalci ter domačimi izdajalci, danes vračajo gozdove in druga bogastva Slovenski cerkvi, ker naj bi ji bilo premoženje po vojni nezakonito odvzeto. Sodišča pri tem ne presojajo, kakšno vlogo je Slovenska cerkev imela pri sodelovanju z okupatorji naše domovine. Če se Slovenski cerkvi na ta način popravljajo storjene »krivice«, potem je res že skrajni čas, da tudi cerkveni predstavniki končno priznajo takratno zmoto svojih predhodnikov, se opravičijo in poskušajo popraviti posledice teh dejanj vsaj s tem, da zagotovijo finančna sredstva za dostojen pokop njihovih zapeljanih duš.