Najboljša soseda

Spoštovani g. minister,

Dragi Karl,

dovoli da te tikam, kot sva se na sejah odbora za zunanjo politiko, kjer sva se pogosto srečevala, ko sem bil še poslanec.

Kot veš, nisem pravnik in postopke arbitraže poznam toliko kolikor o njih poročajo mediji, si pa bom dovolil – kar te bo razveselilo – podvomiti tudi sam v trditev hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, da naj bi že odstopljeni slovenski arbiter Jernej Sekolec na lastno pest v slovenski spis dodajal dokumente, da bi lažje prepričal ostale sodnike v naš prav.

Pravnika Marko Pavliha in Rajko Pirnat opozarjata da je to praktično neizvedljivo, ker da je vse označeno in zabeleženo, tudi datumsko. Poleg tega – ste večkrat pojasnili na MZZju – da je arbitražno sodišče vezano na dokaze in argumente vsebovane v dokumentaciji, ki je bila predstavljena v pisni in ustni fazi postopka, ki se je zaključil junija lani.

Dodajam domnevo, da ne more nihče od sodnikov ali njihovih sodelavcev pristopati kar tako, po mili volji in brez ustreznega zaznamka do deponiranih spisov ter jim pripenjati, oziroma dodajati nove. Sicer čemu bi se tega z naše strani lotili? A nismo delali kar nekaj let na pripravi našega memoranduma in nato intenzivno tudi na odziv na hrvaškega? Najeta je bila vsa stroka, ki jo premoremo, tako doma kot na tujem, da bi vse to spisali in zagovarjali, do zanje možne vejice in pike. Medtem pa se ni nič bistvenega dogodilo v slovensko-hrvaških odnosih, oziroma ob spornih odsekih meje, da bi bilo kdo na zunanjem ministrstvu ali v kakem strokovnem krogu začutil potrebo, da bi dodatno in to pisno, mimo vrste, »oborožil« Sekolca.

Tako da gospa Pusić tudi po mojem pripoveduje pravljico. Za svojo javnost seveda, ker je njena vlada že dala vedet, da se obravnave v Haagu, ki bo namenjena razčiščevanju okoliščin hrvaškega umika, ne namerava udeležiti in torej teh trditev tam ne bo potrebno dokazovati.

Toda, ker nikoli ne reci nikoli, in ker Zagreb je dokaj spreten v serviranju presenečenj, vprašujem dr. Sekolca, ali bolje kar tebe, dragi Karl, ali jamčiš, da so Pusićeve izjave le milni balončki, ali bolj grobo rečeno, kar laži?

Naj te spomnim, na tvoj prvi odziv na vest, da sta bila naša dva predstavnika v Haagu prisluškovana in da sta si bila povedala stvari, ki si jih ne bi smela. Bil si odločen in prepričljivo nikalen, češ da je šlo le za spin predvolilnih sosedov.

Ko pa smo dobili še zvočno inačico in neizpodbitni dokaz, da je bilo res to o čemer se je dan prej pisalo, si umolknil in se zatekel v Pariz.

Dajmo sedaj glasno in jasno, pa ne le prek ocen in komentarjev Pavlihe in Pirnata, povedati, da je hrvaška zunanja ministrica ena krepka lažnivka!

Ok, Karl? Da te tokrat slišimo kot se spodobi in če se potem izkaže drugače, če znova izvemo za neizpodbitne dokaze, da je Pusićeva imela prav, da priznaš, da si se zmotil, da se kolegici opravičiš, da enako tudi slovenski javnosti in da z naslova objektivne ter tudi subjektivne odgovornosti, podpišeš nepreklicno odstopno izjavo in jo pošlješ Cerarju. Velja? Sicer, živela arbitraža! Z njo do konca!

Vse dobro ti želim. Srečno!