Nemčija, krizni dobičkar

Z grško krizo je med državami EU največ pridobila Nemčija. To smo sicer že vedeli, zdaj pa vemo tudi, koliko je pridobila. Raziskovalci nemškega inštituta za ekonomska raziskovanja v Halleju (IWH) so izračunali, da je (po konservativni varianti izračuna) med letoma 2010 in 2015 privarčevala kar okrog sto milijard evrov pri odhodkih za plačilo obresti na nemški javni dolg.

Glavni razlog za nemške krizne dobičke je, da ob vsaki napovedi slabih novic v Grčiji začnejo vlagatelji pospešeno bežati v varnejše naložbe, s tem pa se znižajo donosi na nemške državne obveznice, in nasprotno. Ali kot pravijo raziskovalci inštituta IWH: slabe novice za Grčijo so dobre novice za Nemčijo in dobre novice za Grčijo so slabe za Nemčijo. Slabše ko je šlo Grčiji, bolj so se znižali donosi na nemške obveznice, v zadnjih petih letih skupaj za 1,5 odstotne točke.

Ob izbruhu evrske krize so se nominalne obrestne mere na nemške obveznice znižale pod stopnjo inflacije, to pomeni negativno obrestno mero oziroma da so vlagatelji dejansko plačevali Nemčiji, da so smeli v svojih portfeljih imeti njene državne obveznice. »Učinek glede nižjih stroškov zadolževanja Nemčije sicer ni bil nujno vnaprej pričakovan, čeprav je glede na dizajn evropske monetarne unije to pravzaprav nuja. Ker ni skupnih, evropskih obveznic, vlagatelji pač bežijo v državne vrednostne papirje gospodarsko najmočnejše države, čeprav ne tudi nujno najmanj zadolžene,« pravi ekonomist dr. Jože P. Damijan. »Seveda so nemški ’vojni dobički’ še večji, če prištejemo manjši izpad BDP, manj izgubljenih delovnih mest, manj izdatkov za nadomestila za brezposenost in socialne transferje in tako naprej, od dobičkov drugih držav evroobmočja.«

Ob tem sta pomembni dve spoznanji. Prvo je, da je Nemčija z grško krizo privarčevala več, kot lahko potencialno izgubi, če bi Grčija uradno bankrotirala in bi Nemčija morala v celoti odpisati vse grške dolgove, kajti celotni grški javni dolg znaša 90 milijard evrov, to pa je manj, kot je od leta 2010 z grško krizo pridobila Nemčija. Drugo spoznanje je, da je uravnoteženje nemškega proračuna prej učinek krize evroobmočja kot pa varčevalnih ukrepov in ohranjanja javne porabe znotraj tega, kar nemško gospodarstvo ustvari.

»V bistvu gre za še en dokaz, ki kaže, kako zgrešeneno je dojemanje tega, kdo v sedanji krizi plačuje in kdo ima od te krize koristi,« je izsledke raziskave komentiral sociolog, analitik in urednik spletnega portala Social Europe Journal dr. Henning Meyer. Grčija je največja žrtev te krize. Toda Slovenija ni daleč zadaj, kriza jo je skupaj s stroški sanacije bank stala približno 28 milijard evrov. Na drugi strani pa je Nemčijo (po podatkih nemškega finančnega ministrstva) evrska kriza stala pičlih 599 milijonov. In še to: grški in slovenski BDP sta se v času krize občutno znižala, dve državi – poleg Nemčije še Avstrija – pa sta imeli že leta 2012 višji BDP od predkriznega. Nemška kanclerka Angela Merkel si gotovo želi, da bi ta kriza še kar trajala in trajala ...