21. 8. 2015 | Mladina 34 | Družba
Filmski zaplet
Kako je Google iz plena postal lovec
Pravilo, po katerem posredniki informacij na internetu, kot so na primer spletni brskalniki, niso odgovorni za morebitno nezakonitost vsebin, ki jih pomagajo najti uporabnikom, je eden ključnih postulatov spletne svobode. Kakršnakoli sprememba tega pravila bi na široko odprla vrata cenzuri. Nekatere korporacije, žal, bolj skrbi dobiček.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Družba
Pravilo, po katerem posredniki informacij na internetu, kot so na primer spletni brskalniki, niso odgovorni za morebitno nezakonitost vsebin, ki jih pomagajo najti uporabnikom, je eden ključnih postulatov spletne svobode. Kakršnakoli sprememba tega pravila bi na široko odprla vrata cenzuri. Nekatere korporacije, žal, bolj skrbi dobiček.
Generalni tožilec ameriške zvezne države Misisipi Jim Hood je oktobra lani izdal 80-stranski nalog, s katerim je od družbe Google zahteval podatke o vlogi njenega spletnega brskalnika pri omogočanju nezakonite spletne trgovine z zdravili na recept in dostopa do seksualnih vsebin ter podatke o prihodkih iz oglaševanja, ki si jih je s tem zagotovila.
Google se je sicer pritožil, češ da gre pri pozivu za kršenje ustavno zagotovljene svobode govora in zasebne posesti, a Hood je ne glede na spornost svojih zahtev deloval kot mali človek, ki se je odločil boriti proti velikanski korporaciji.
Nato pa so novembra lani hekerji vdrli v računalniški sistem filmske družbe Sony Entertainment Pictures in med drugim objavili korespondenco številnih njenih uslužbencev. Mediji so se naslajali predvsem nad tem, da je eden od producentov Angelino Jolie imenoval »minimalno nadarjeno razvajenko«, a novinarji so med objavljenimi sporočili izbrskali tudi nekaj takih, ki so kazala na izjemno ’tvorno’ sodelovanje filmskih studiev pri pregonu Googla v Misisipiju. Kot je na primer odkril New York Times, so za najmanj enega od pisem, ki jih je Jim Hood poslal Googlu, osnutek napisali kar odvetniki Zveze ameriških filmskih ustvarjalcev. In Hood ni edini. Dopisovanje je razkrilo usklajeno akcijo filmske industrije pod šifro »operacija Goljat«, s katero so želeli filmski studii Google prek generalnih tožilcev več zveznih držav prisiliti, da bi se uklonil zahtevam po cenzuri rezultatov spletnega iskanja.
Google se je odločil za protiudarec. Zahteval je ustavitev postopka, ki ga je sprožil Jim Hood, hkrati pa razkritje komunikacije njegovega kabineta s predstavniki filmske industrije. Tako so se razkrile nove razsežnosti operacije Goljat, saj naj bi hkrati s sodnimi pritiski s filmskimi studii povezane medijske hiše pripravile svoj napad na Google. Na primer, kot je pisal Wired, z uvodnikom v Wall Street Journalu, ki bi svaril, da bodo »Googlove delnice pretrpele izgube zaradi napadov državnih tožilcev«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.