Smo že iz krize?

V članku Urše Marn »Smo že iz krize?« (str. 26 v 35. številki letošnje Mladine) je zapisan stavek: »Primarni proračunski primanjkljaj, pri katerem je izločena cikličnost, je aprila letos glede na april lani prvič po dolgih letih znašal +0,3 odstotka BDP-ja, se pravi, da smo dosegli celo presežek. « Primarni proračunski primanjkljaj ali presežek izračunamo tako, da od javnofinančnih odhodkov odštejemo izdatke za obresti. Tu ni izločena ciklična komponenta primanjkljaja. Slovenki problem je, da imamo strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki ga ne bomo odpravili z gospodarsko rastjo.

V odhodkih konsolidirane bilance javnega financiranja (Bilten Banke Slovenije) so lani znašala plačila za obresti 1. 1 milijarde evrov (31 % več kot 2013). Po podatkih za prve štiri letošnje mesece ostajajo ti odhodki v 2015 približno na primerljivi lanski ravni. Revizija sanacije bank iz 2013 ter sledeči ukrepi bi lahko prispevali zmanjšanju prispevka obresti slovenskemu javnofinančnemu primanjkljaju - bodisi z znižanjem javnega dolga direktno, bodisi z učinkovitejšim plasiranjem sredstev, ki sedaj z nizkimi donosi ležijo v saniranih bankah. Konec letošnjega junija so imele poslovne banke, ki delujejo na Slovenskem, v tujini kratkoročno plasirano 2,6 milijarde evrov več kot so si od nje izposodile (Bilten banke Slovenije).

Strukturni proračunski primanjkljaj za slovenijo izračunavata, vsak po svoji metodologiji, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija. Za lani je ocenjen na dobre 3 % BDP (še leta 2013 so ti izračuni kazali okoli 2 % našega BDP). Slovenija mora izdelati lastno oceno višine tega primanjkljaja in pripraviti ter nato izvesti ukrepe za njegovo odpravo. Mislim, da se ga je treba lotiti tam kjer je nastal, torej pri odpravljanju pretiranega znižanja davčnih stopenj.