V čigavo korist?

Na ministrstvu za finance preučujejo možnost, da bi v povezavi z zasebnimi vlagatelji nastala še slaba banka za mala in srednje velika podjetja, na katero bi banke prenesle slaba posojila, ki ne presegajo vrednosti pol milijona evrov. V ta namen naj bi uporabili infrastrukturo Probanke.

Zamisel je prišla iz Banke Slovenije, njen namen pa je, da se pred propadom reši čim več malih in srednje velikih podjetij. Sedanja slaba banka se z manjšimi terjatvami namreč ne ukvarja, poslovne banke pa so premalo dejavne. Posledica je poplava stečajev malih in srednje velikih podjetij. Teh dolžnikov je več kot pet tisoč, postopki njihovega prestrukturiranja pa so precej drugačni kot pri velikih gospodarskih družbah, saj gre pretežno za družinska podjetja, ki so odvisna od bančnega financiranja.

»Malim in srednje velikim podjetjem naj bi čim hitreje poiskali kupca, ki bi prevzel del obveznosti ali ki bi vzel v najem proizvodne obrate ter nadaljeval dejavnost podjetja. Tako se ohrani dejavnost podjetja ali vsaj del zaposlenosti,« pravi ekonomist Jože P. Damijan. Niso pa vsi navdušeni. »Za ustanovitev še ene slabe banke ni nobene potrebe,« trdi nekdanji bankir Aljoša Tomaž. »Posebna organizacijska struktura, če je ta potrebna, se lahko zagotovi v okviru slabe banke, ki jo že imamo.«

Če to ne gre, naj se z upravljanjem terjatev malih in srednjih podjetij ukvarjajo kar banke same, saj so za to usposobljene, zakonodaja pa jim že zdaj omogoča pretvorbo terjatev v kapital. Za davkoplačevalce je to cenejša rešitev od še ene slabe banke, četudi bi bila ta pretežno v zasebni lasti. Slaba banka je le potuha za poslovne banke in priročen poligon za zaslužke svetovalcev. Spomnimo se, s kakšnimi utemeljitvami so nas snovalci slabe banke (nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in njegov državni sekretar Dejan Krušec) leta 2012 prepričevali o smiselnosti takšne ustanove. Trdili so, da bodo banke s prenosom terjatev na DUTB prišle do likvidnosti, ki jim bo omogočala, da bodo spet začele kreditirati zdrava podjetja. Da bo slaba banka koncentrirala portfelje do slabih podjetij iz različnih bank in bo na ta način učinkovitejša. Da bo poživila trg nepremičnin in bo v prodajo dala stanovanja, ki so ujeta v slabih posojilih. Da se bodo banke s prenosom terjatev na DUTB kapitalsko okrepile.

Kaj od tega se je uresničilo? Zelo malo. Z narodnogospodarskega vidika ni nobene razlike, ali slabe terjatve upravlja DUTB ali katera druga banka. Trg kreditiranja podjetij ni oživel. Banke lagodno živijo od obveznic slabe banke in jim ni treba posojati, saj za posojila danes dobijo manj. Pri DUTB tudi niso naredili še nič glede nepremičninskega trga. Pred skoraj dvema letoma so ustavili prodajo Celovških dvorov. Od tedaj plačujejo stroške vzdrževanja za ta stanovanja, ki bi bila lahko že prodana. Zaradi prenosnih cen slabih terjatev, ki so bile prenesene na DUTB, se je banke najprej kapitalsko oslabilo, zato smo jih morali nato precej več dokapitalizirati. Država si je s slabo banko ustvarila še enega upravljavca premoženja, ki je pogosto v sporu z drugimi upravljavci, na primer z državnim holdingom. Iz bank se je na DUTB prezaposlilo skoraj sto ljudi, ki imajo sedaj dvakrat višje plače, upravljajo pa iste terjatve. Hkrati pa plačujemo še razne strokovnjake.

Je potemtakem res smiselna ustanovitev še ene slabe banke? Slabe terjatve malih in srednje velikih podjetij niso dovolj velike, da bi pomenile tveganje za bilance bank. Bo pa takšna slaba banka zagotovila nadaljnje lagodno življenje upravam Probanke.