Državni terorizem

Pred 30 leti, 10. julija 1985, je francoska obveščevalna služba na Novi Zelandiji v boju proti nevladni okoljski organizaciji Greenpeace izpeljala pravo jamesbondovsko operacijo s tragičnimi posledicami – umrl je fotograf Fernando Pereira, pozneje pa je Nova Zelandija Francijo tožila pred meddržavnim sodiščem.

Leta 1978 je nekaj let prej ustanovljena organizacija Greenpeace osem mesecev zbirala denar za plačilo pologa za nakup ribiške ladje, zgrajene leta 1955, ki naj bi bila prvo britansko plovilo na dizelsko-električni pogon. Šele finančna pomoč nizozemske organizacije World Wildlife Fund ji je omogočila nakup in aktivisti so se z Mavričnim bojevnikom kmalu odpravili na prvo plovbo do Islandije, kjer so protestirali proti komercialnemu lovu na kite. Mavrični bojevnik je bil leta 1985 opremljen z jadri in pripravljen za plovbo proti Tihemu oceanu.

A uresničene sanje britanskih okoljevarstvenikov niso trajale dolgo. Julija 1985 so bili Greenpeaceovi aktivisti z ladjo zasidrani v novozelandskem Aucklandu, kjer so se pripravljali na jadranje do Francoske Polinezije in proteste proti francoskim poskusom z jedrskim orožjem. Med drugim so želeli z Mavričnim bojevnikom pomagati pri razseljevanju več kot 300 prebivalcev atola, ki so imeli zdravstvene težave zaradi radioaktivnega onesnaženja po ameriških jedrskih poskusih v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Načrte je aktivistom prekrižalo ducat agentov francoske obveščevalne službe s sabotažo, ki jo je britanski BBC poimenoval eno »najzloglasnejših državnih sabotaž v zgodovini«. Ena od agentk pod krinko se je pretvarjala, da je okoljska aktivistka, in se je tako povezala z Greenpeaceom. Ko je zbrala potrebne informacije, sta dva agenta nastavila bombi na Mavričnega bojevnika – po prvi eksploziji naj bi po predvidevanjih agentov aktivisti zapustili ladjo, a njihova predvidevanja so bila napačna.

Za umor Pereire sta odgovarjala le agenta, ki sta se izdajala za švicarski par. Obsojena sta bila na deset let zapora, večina preostalih vpletenih je izginila.

Po 30 letih se je sedaj oglasil vodja operacije Jean-Luc Kister in dejal, da njihov namen ni bil nikogar ubiti. »Na vesti imam življenje nedolžnega moža, kar me teži,« je dejal in se za Pereirovo smrt opravičil. Po njegovem je bila tajna operacija, ki jo je naročilo francosko zunanje ministrstvo in naj bi jo po nekaterih podatkih odobril celo takratni francoski predsednik François Mitterrand, neproporcionalna in nepravična operacija v prijateljski in miroljubni državi.

Greenpeace je sporočil, da opravičilo ne bo oživilo mrtvega fotografa, dokazuje pa, da je bil Pereira žrtvovan za državne interese, o ustreznosti katerih danes dvomi celo sam Kister.

Potopljena ladja Mavrični bojevnik sedaj počiva v enem od novozelandskih zalivov in je postala umetni greben, ki privlači veliko podvodnega rastlinstva in živalstva ter potapljačev. »Zdi se primeren konec za ladjo, ki je bila namenjena za varovanje morskega okolja,« so zapisali v Greenpeaceu.